Golob: Rebalans potrjuje optimistična pričakovanja iz jeseni

Predlog rebalansa, ki ga danes obravnava DZ, po besedah premierja Roberta Goloba potrjuje optimizem, ki si ga je upal izraziti lani jeseni ob sprejemanju letošnjega proračuna. Primanjkljaj se zmanjšuje, je dejal. Finančni minister Klemen Boštjančič je dodal, da bo rebalans prispeval k stabilnosti javnih financ ter izboljšanju blaginje državljanov.

 

Pravzaprav so razmere po Golobovih besedah še boljše od optimističnih pričakovanj iz lanske jeseni. Ne le, da ni nikjer recesije, ne le, da je bila energetska kriza uspešno obvladana – primanjkljaj se zmanjšuje, je dejal.

Da ukrepi delujejo, po Golobovih besedah dokazujejo pribitki na slovenske obveznice. “Rast stroškov zadolževanja v Sloveniji v tem obdobju je bila kljub krizi med najmanjšimi v Evropi,” je dejal in dodal, da se Slovenija danes zadolžuje ceneje kot denimo Španija, Hrvaška, Italija ali Madžarska. “Mislim, da ti podatki … povedo vse,” je dejal.

Premier je potrdil, da vlada z rebalansom za leto 2023 pričakuje nekaj manj prihodkov kot lani jeseni, namreč 13,1 milijarde evrov, toda bistveno se znižujejo tudi odhodki. Ti se bodo namreč znižali za 609 milijonov evrov na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal približno 2,9 milijarde evrov. “To je samo 4,5 odstotka BDP,” je dejal.

Podrobneje je spremenjene številke predstavil finančni minister. Znižanje pričakovanih prihodkov za 233 milijonov evrov je pojasnil med drugim z nižjimi prilivi od dohodnine kot posledice zvišanja povprečnine, nižje rasti pobranega davka od dohodkov pravnih oseb ter manj prejetimi sredstvi iz evropskega proračuna. Po drugi strani bodo višje trošarine ter nekateri davčni in nedavčni prihodki.

Znižanje načrtovanih odhodkov pa omogočajo spremenjene razmere na trgu energentov, ki so zdaj po Boštjančičevih besedah bistveno manj nepredvidljive. Skladno s tem se zmanjšuje obseg sredstev za blaženje draginje, je dejal. Zmanjšujejo se tudi rezerva za financiranje ukrepov, povezanih s covidom-19, ter izdatki iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Obseg izdatkov za investicije medtem ostaja nespremenjen, pri čemer bodo v ospredju projekti, podprti predvsem z EU sredstvi.

Ob tem je Boštjančič opozoril, da se Slovenija tako kot številne države še vedno sooča z negotovimi makroekonomskimi razmerami in izzivi, kot sta stanje na energetskih trgih in visoka inflacija. Razmere se sicer postopoma izboljšujejo, vseeno pa naloga vlade ostaja skrbno načrtovati javne finance in jih usmerjati v ukrepe, ki bodo pripomogli k stabilizaciji gospodarstva ter izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev Slovenije, je dejal.

Rebalans je sicer potreben zaradi reorganizacije vlade, ko so se več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Od 24. januarja jo tako sestavlja 20 ministrstev. V tem smislu se ustrezno prerazporeja sredstva med posameznimi resorji.

Boštjančič je ob tem poudaril, da se skupni kadrovski načrt zaradi reorganizacije dela vlade ni povečal. “Prerazporedili smo 600 javnih uslužbencev, vse zaposlitve na novih ministrstvih so torej del prenosa obstoječih kvot med organi,” je dejal.

Za razpravo o predlogu rebalansa in novele zakona o izvrševanju proračuna so si poslanci danes rezervirali skoraj deset ur časa. Glasovanje bo v četrtek.

Source
STA
Back to top button