Gibanje za pitno vodo: Narava, skupnost in javno dobro so enotne vrednote

V Gibanju za pitno vodo so prepričani, da so glasovi proti noveli zakona o vodah na današnjem referendumu temeljili na mnenju stroke in delu nevladnih organizacij. Glas proti je znak, da imajo ljudje dovolj oviranja demokratičnih pravic, izraža pa tudi nestrinjanje s trenutnimi politikami, pravi predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač.

“Pojavljajo se že očitki, da so bili glasovi čustveni. In pravim: gotovo so bili. A temeljili so na jasnem mnenju stroke, temeljili so na delu okoljevarstvenih organizacij, ki jih je oblast nenehno spregledovala, temeljili so na tem, da imajo ljudje dovolj oviranja demokratičnih pravic in temeljili so na tem, da so nam narava, skupnost in javno dobro enotne vrednote. To je upanje in največja zmaga od vsega,” je v večerni izjavi v imenu Gibanja za pitno vodo v Ljubljani dejala Kovačeva.

V gibanju so se, kot je spomnila, zbrali različni ljudje. “Nekateri zagovarjajo vodo zaradi krščanskih vrednot, drugi, ker so strokovnjaki, in tretji, kot je Inštitut 8. marec, ker imamo poln kufer neoliberalnih politik, ki jemljejo ljudem in dajejo elitam. Kolikor je razlogov, toliko je glasov proti. Gotovo pa glas proti izraža tudi nestrinjanje s trenutnimi politikami,” je ocenila.

Spomnila je tudi na očitke gibanja o oviranju oz. oteževanju glasovanja mnogim volivcem. “Ljudi je to razjezilo in so prišli voliti za tiste, ki niso mogli. Te prakse v Sloveniji ne bodo dopustne, ker smo ljudje dobri in si hočemo pomagati,” je prepričana.

Po oceni predsednika Eko kroga Uroša Macerla so ljudje “jasno pokazali, da sta voda in narava tisti, ki ju ne dajo, da se zavedajo, da je to morda največ, kar Slovenija ima, in da bodo to branili”. “To je zmaga srčnosti in aktivacije dobrih ljudi, ki želijo spremeniti stvari na bolje,” je poudaril.

Macerl je izpostavil tudi veliko aktivacijo mladih. “To je zmaga mladih, ki jim je dovolj tega, da ostajajo doma, ko so volitve in referendumi, in so v zadnjem obdobju pokazali, da se bodo za svojo prihodnost borili. To sem v zadnjih 10, 15 letih aktivizma močno pogrešal in me izjemno veseli,” je poudaril.

Sicer pa gre po njegovi oceni za signal, ki bi ga morala znati prebrati vsaka stranka in celotna politika. “Marsikatere politične stranke, ki so bile v tej kampanji na strani vode, so v preteklosti pri okoljski politiki naredile marsikatero napako. Osebno tega ne pozabljam in naj si dobro zapomnijo, da ne bodo ponavljale napak, če bodo imele spet priložnost krojiti politiko,” je dejal. Sam bo, kot zatrjuje, v prihodnje pod prste gledal vsem vladam, tako levim kot desnim.

“Resnično mislim, da smo uspeli spet v ljudeh zbuditi duh, ki nas povezuje, ki v nas budi ljubezen do narave, in upam, da bomo znali to unovčiti v smislu, da v prihodnje takšni referendumi ne bodo potrebni, ker bo zakonodaja vedno imela v obziru tudi okoljske teme,” je za STA dejala članica stalnega posvetovalnega odbora predsednika države za podnebno politiko in predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik. Dodala je, da je od začetka trdno verjela, da bo referendum uspel.

O angažiranju ljudi glede tem, povezanih z vodo in naravo, je menila, da je bil referendum majhen, a pomemben korak. “Je pa na vseh nas, da ostanemo pozorni, kaj se dogaja v naši okolici, v naravi in v zakonodaji. Mogoče nam je šlo to v preteklosti malo slabše od rok, ampak verjamem, da je zbiranje podpisov, današnje glasovanje in predčasno glasovanje pokazalo, da smo lahko tudi na ta del pozorni,” je dodala.

Predsednica Globalnega partnerstva za vodo Slovenije Barbara Čenčur Curk kljub očitkom nekaterih, da je šlo za politično zlorabljen referendum, še vedno trdi, da je šlo za strokovno vprašanje. “Voda je nad vsemi, je nad politiko. Kar se je dogajalo, je bilo nesprejemljivo, predvsem spremembe, ki so bile dodane v parlamentarni razpravi, ki so bile zelo sporne. Nikoli ni bila narejena analiza teh sprememb,” je za STA dejala Čenčur Curkova, sicer profesorica na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti. “Vsa stroka je videla, da je to problematično, in veseli smo, da se je civilna družba uprla,” je dodala.

V Globalnem partnerstvu za vodo po njenih besedah vedo, da zakon o vodah ni idealen, in menijo, da je sedaj primeren trenutek za razpravo med deležniki in za to, da se pripravi dober zakon.

Po oceni Aljoše Petka iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij pa je glavno sporočilo današnjega referenduma, da je v državi treba delovati transparentno, da je treba ljudi vključevati v odločanje o naši prihodnosti, da mora biti stroka upoštevana. “Mislim, da je to kristalno jasno sporočilo, da sprejemanja zakonov in predpisov in spreminjanja našega življenja na ta način ne bo več,” je dejal in oblast pozval: “Potrudite se pri naslednjih spremembah!”

Source
STA
Back to top button