Gantar: Vlada bi lahko v prvih valovih epidemije covida-19 v nekaterih primerih ravnala bolje

Vlada bi v nekaterih primerih pri obvladovanju prvih dveh valov epidemije covida-19 ravnala bolje, je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ dejal nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar. Med drugim je bil kritičen do vladne komunikacije in izbire vladnega govorca, pa tudi do zapiranja šol ob delujočem gospodarstvu.

 

 

Na zaslišanju preiskovalne komisije, ki na zahtevo opozicije preiskuje z epidemijo covida-19 povezane vladne ukrepe od nastopa aktualne vlade do 23. novembra lani, je Gantar uvodoma povedal, da je slovenska vlada v epidemiji covida-19 ravnala dobro, usklajeno in primerljivo s sosednjimi državami, ki so sprejemale podobne ukrepe, a z drugačnimi učinki. Člani vlade so po njegovih besedah med seboj dobro sodelovali. Do nestrinjanj je prihajalo predvsem pri tehtanju o poseganju v gospodarstvo in zaščiti zdravstva na drugi strani.

Naštel je več točk, kjer bi vlada lahko ravnala bolje. Obžaloval je, da so bile šole med epidemijo v določenem obdobju zaprte, gospodarstvo pa je delovalo. “To je bilo do otrok nekorektno,” je dejal.

Da so ljudje z minimalnimi znaki okužbe in tisti, ki so v tveganih stikih z okuženimi s koronavirusom odhajali v službo, ker niso imeli priznanega 100-odstotnega denarnega nadomestila za čas bolniške odsotnosti, je po njegovi oceni verjetno vodilo v širjenje okužb.

Kritičen je bil tudi do vladne komunikacije glede epidemije z javnostjo, ki je povzročila preveč zmede in različnih informacij. “Govoril je lahko skoraj vsak, ki je imel minuto časa,” je dejal. Izbiro Jelka Kacina za vladnega govorca je označil za napačno.

Prav tako je za problematično označil nizko zaupanje ljudi v vlado pri vodenju epidemije in v ukrepe. Anketo javnega mnenja je takrat za ministrstvo izvedlo podjetje Valicon, je pojasnil. Med drugim je pokazala, da približno tretjina vprašanih protikoronske ukrepe označuje za nesmiselne, podoben odstotek ljudi pa je nasprotovalo vladi. Stroko so ljudje po njegovih besedah videli kot “podaljšano roko vlade, kar je večkrat verjetno bila”. Tudi to je po njegovi oceni vodilo v slabše upoštevanje ukrepov.

Poudaril je, da je bila epidemija na začetku podcenjena, prejšnja vlada pod vodstvom Marjana Šarca pa je s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer da so epidemijo sprva obravnavali kot “malo hujšo gripo”, verjetno prejela premalo opozoril o resnosti stanja. Samo sebi je bilo prepuščeno tudi ministrstvo za zdravje, kar naj bi Gantarju dejal tudi prejšnji minister Aleš Šabeder.

Zavrnil pa je očitke, da se vlada preko poletja 2020 na drugi val epidemije ni pripravljala. Po njegovih besedah so povečali dnevne kapacitete analize brisov za PCR-testiranje iz 1500 na približno 7000, vzpostavili mobilne enote za odvzem brisov v domovih starejših in opredelili stopnje aktivacije covidnih bolnišnic.

Prvi val epidemije je bil, tako Gantar, blažji, ker so okužbe prišle z Italije, zahodno mejo pa je bilo lažje nadzorovati. Prav tako je vladal strah pred boleznijo, zato so se ljudje držali ukrepov.

Drugi val pa se je začel zaradi okužb, ki so prišle iz držav nekdanje Jugoslavije, še posebej Hrvaške. Večina okuženih s koronavirusom je bila mladih, ki so bolezen prebolevali blago ali asimptomatsko, posledično pa se je virus nenadzorovano širil. Zato je sam predlagal zaprtje meje s Hrvaško dva tedna prej oz. zamik začetka šolskega leta.

Obžaloval je, da mu med jesenskimi šolskimi počitnicami v letu 2020 ni uspelo doseči zaprtja države kot v prvem valu epidemije, čemur je po njegovih besedah nasprotoval gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Veliko težav je bilo tudi z vročanjem karantenskih odločb posameznikom ob tveganih stikih z okuženimi s koronavirusom.

Spomnil je, da je nova vlada Janeza Janše takoj po prevzemu oblasti na prvi seji vzpostavila krizni štab in imenovala strokovno skupino za covid-19. V strokovni skupini je bil vedno tudi epidemiolog, je poudaril.

Source
STA
Back to top button