SlovenijaGospodarstvo

Fiskalni svet svari pred ukrepi, ki slabšajo strukturni položaj javnih financ

Fiskalni svet svari pred ukrepi, ki slabšajo strukturni položaj javnih financ. Predlog sedmega protikoronskega zakona med drugim vsebuje določbo o možnosti poenostavljenega upokojevanja in nekaj ukrepov za odpravljanje zatečenih težav določenih skupin. “Te je bolj smiselno odpravljati s trajnejšimi rešitvami,” poudarja.

 

“Predlog sedmega protikoronskega paketa med drugim vsebuje določilo o možnosti poenostavljenega prenehanja pogodbe o zaposlitvi oseb, ki so izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Takšni ukrepi so lahko v nasprotju z zahtevami zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ in tudi z dosedanjimi težnjami k podaljševanju zaposlenosti starejšega prebivalstva,” so opozorili v današnjem sporočilu.

Fiskalni svet od izbruha epidemije poudarja, da morajo biti ukrepi za soočanje z zdravstveno in gospodarsko krizo med drugim usmerjeni in začasni. Pri tem bi se bilo treba po njihovem izogibati ukrepom, ki slabšajo strukturni položaj javnih financ. “Zato fiskalni svet poziva vse deležnike, da znova temeljito premislijo o predlogu tega ukrepa,” so izpostavili in predlagali, naj se ga nadomesti z ukrepi, ki bodo težave na trgu dela reševali na sistemski način.

“Podeljevanje enkratnih pomoči skupinam prebivalstva, ki v epidemiji niso bile neposredno prizadete, je v trenutnih razmerah visoke negotovosti in ohranjanja zaprtja velikega dela dejavnosti neustrezno tako z javnofinančnega vidika kot z vidika spodbujanja gospodarstva. Tovrstna pomoč ne more rešiti zatečenih težav določenih skupin prebivalstva, zato bi bile tudi tu ustreznejše spremembe, ki bi takšne težave reševale na trajnejši način,” so poudarili.

Fiskalni svet je opozoril, da je bilo iz državnega proračuna do konca novembra za protikoronske ukrepe namenjenih okoli 2,1 milijarde evrov od predvidenih 2,6 milijarde evrov. “Ob tako visokem obsegu pomoči je treba s preostalimi načrtovanimi sredstvi ravnati preudarno in učinkovito. Fiskalni svet tudi zato ponovno poziva vlado, da verodostojno utemelji in pojasni vse predloge zakonodajnih rešitev in njihove pričakovane učinke,” je zapisal.

Dolgoročna vzdržnost javnih financ v Sloveniji je izpostavljena tveganjem zaradi spreminjajoče se demografske slike. V letu 2019 sprejete spremembe pokojninske zakonodaje so to stanje poslabšale, doslej pa niso bili sprejeti ustrezni kompenzacijski ukrepi. “Ena od rešitev, ki se ponujajo za oblikovanje bolj vzdržne dolgoročne javnofinančne slike, je podaljševanje delovne aktivnosti prebivalstva,” so predlagali.

Kot so pojasnili, je Slovenija po stopnji delovno aktivnega prebivalstva, starejšega od 65 let, med najslabšimi državami članicami EU. Obdobje delovne aktivnosti prebivalstva bi se moralo podaljšati tudi zaradi daljšanja življenjske dobe prebivalstva. Vlada tudi tokrat ni pripravila izračunov javnofinančnih posledic ukrepa, ki bi lahko po izračunih Fiskalnega sveta položaj javnih financ poslabšal za vsaj 35 milijonov evrov na leto.

Čeprav je dejstvo, da se je brezposelnost letos močno povečala, med mladimi bolj od povprečja, kratkoročnih težav in strukturnih neravnovesij na trgu dela ni smiselno reševati z ukrepi, ki slabšajo dolgoročno javnofinančno sliko Slovenije, so še dodali in ob tem spomnili, da se fiskalni svet sicer načeloma ne opredeljuje do posameznih zakonskih predlogov, izjema pa so tisti, ki povečujejo tveganja za dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button