AktualnoSlovenijaGospodarstvo

Fiskalni svet opozarja na nerealno načrtovanje odhodkov

Ob trenutni visoki gospodarski rasti v letu 2022 ne bo več izjemnih okoliščin, ki v času koronavirusa dopuščajo odstopanje od fiskalnih pravil. Fiskalnemu svetu se zdi primanjkljaj kljub temu še sprejemljiv, opozarja pa na nerealno načrtovanje odhodkov, kar vzbuja bojazni pred neučinkovito porabo oz. strukturnim poslabšanjem javnih financ.

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je danes na novinarski konferenci ugotovil, da slovensko gospodarstvo dokaj hitro okreva po epidemiji covida-19. “Odboj nas je nekoliko presenetil,” je dejal in izrazil pričakovanje, da bo bruto domači proizvod (BDP) Slovenije že letos presegel predkrizno raven. Na daljši rok tako visoke dinamike sicer ni mogoče pričakovati.

Pri tem se je vprašal, ali je še smiselno ohranjati izjemne okoliščine, ki pri proračunskem načrtovanju omogočajo odstop od strukturnega ravnovesja. “Ugotovili smo, da izjemnih okoliščin ni več,” je odgovoril, a dodal, da bo fiskalni svet vseeno strpen do primanjkljajev. Ne vemo, kako se bo razvijala epidemija v prihodnje in tudi večina evropskih držav tudi še v letu 2022 ohranja izjemne okoliščine, je pojasnil.

Vlada je v proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti, ki so prav zdaj v parlamentarnem postopku, predvidela postopno zmanjševanje primanjkljaja državnega proračuna. A brez upoštevanja odhodkov za ukrepe v povezavi z epidemijo bi se saldo sektorja država tako letos kot prihodnje leto bistveno poslabšal, je ugotovil fiskalni svet.

“Primanjkljaj brez upoštevanja ukrepov za epidemijo bi se prihodnje leto povečal za 700 milijonov evrov in bo tudi v letu 2023 večji kot letos,” je opozoril član fiskalnega sveta Tomaž Perše. To je deloma res posledica visoke rasti investicij, ki jo je vlada predvidela v proračunskih dokumentih, vendar se mu zdi zaskrbljujoče, da je načrtovana visoka rast tudi preostalih odhodkov.

Opozoril je, da ocena ministrstva za finance glede realizacije državnega proračuna za leto 2021 ne predstavlja ustrezne osnove za oceno dinamike javnofinančnih agregatov v projekcijah za prihodnji dve leti. Kračun pa je dodal, da so izdatki za leti 2021 in 2022 precenjeni, za leto 2023 pa podcenjeni.

Precenjeni izdatki dajejo manevrski prostor za netransparentno porabo, ob čemer je Kračun spomnil na volilno leto 2022, po drugi strani se mu zdijo načrtovani izdatki za leto 2023 nerealni. “Tako nizka raven je enostavno v konfliktu z obstoječo zakonodajo,” je ocenil.

Vlada se je z novim koronavirusom spopadla z visoko rastjo odhodkov, po Kračunovih besedah so njeni ukrepi zalegli za pet odstotkov BDP letno. “Vendar lahko ugotovimo, da so pomembno prispevali k temu, da je bil padec gospodarske aktivnosti lani manjši, kot bi bil brez ukrepanja, oz. da so pripomogli k intenzivnejšemu okrevanju letos,” je dejal.

Fiskalni svet pa se ob tem ne more izogniti nekaterim slabostim. “Preveč diskrecijske pravice pri porabi so imeli nekateri subjekti javnega sektorja,” je opozoril Kračun. Izpostavil je dodatke v javnem sektorju.

Vprašal se je, ali gospodarsko okrevanje že ne prehaja v pregrevanje. “Tako kot v drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji gospodarstvo na poti pregrevanja,” je potrdil in opozoril, da se s tem povečujejo tveganja, da se bo začasno izjemno povečanje javne porabe, ki je bilo v povezavi z epidemijo v pretežni meri upravičeno, prelilo v strukturno in s tem trajno poslabšanje stanja javnih financ.

Članica fiskalnega sveta Alenka Jerkič je opozorila še na dolg države. Ta naj bi se po vladnih načrtih skladno s pravili zniževal šele v letih 2023 in 2024 ter ostal precej nad mejo 60 odstotkov BDP. “Ugodne makroekonomske napovedi in ugodna likvidnost državnega proračuna bi ob zmernejši realizaciji rasti izdatkov od načrtovanih omogočili hitrejše nižanje dolga brez ogrožanja okrevanja gospodarstva,” pa je menila Jerkičeva.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button