Zunanja ministrica Tanja Fajon si pri morebitnih spremembah obravnav prošenj Sircev za azil po padcu režima želi enotnega pristopa v EU. Potem ko je več držav začasno ustavilo obravnavo teh prošenj, je danes v DZ spomnila na poziv Evropske komisije, da z odločitvami ne gre hiteti, in izpostavila majhno število podeljenih azilov Sircem v Sloveniji.
Ob vsaki spremembi razmer v državi izvora je treba vnovič preučiti situacijo in to upoštevati pri vsebinskem odločanju, je danes na seji odbora DZ za zunanjo politiko dejala Fajon, ki jo je poslanec SDS Žan Mahnič pozval, naj Slovenija Sirijo uvrsti na seznam varnih držav, ustavi obravnave prošenj za azil in izžene Sirce, ki so ga v zadnjih letih prejeli.
Fajon je izpostavila svarilo Evropske komisije, da pri odločanju o tem ne gre hiteti. Izpostavila je pomen varovanja civilistov in poudarila, da bodo razmere še nadalje spremljali in analizirali. “Zadnje, kar si želimo, je, da bi se zdaj dogajale kakšne sekundarne migracije sirskih prosilcev zaradi zaostrene retorike v posameznih državah članicah,” je dejala.
Nujen se ji zdi enoten pristop oziroma vsaj enotna komunikacija članic EU in pričakuje, da bo na celotni evropski ravni sprejeta skupna odločitev, o čemer naj bi že v četrtek govorili notranji ministri držav članic.
Kot je poudarila, bi sicer v primeru Slovenije tovrstne odločitve imele precej simboličen učinek. “Glede na to, da smo mi imeli približno, če se ne motim, 30 odločitev o podelitvi zaščite azila sirskim prebivalcem v (lanskem) letu, letu prej pa 15 in da teh prošenj za zaščito pri nas ni veliko, bi taka odločitev imela zelo simboličen pomen,” je dejala.
Letos je bil status mednarodne zaščite priznan petim državljanom Sirije, lani 28. Od leta 2011 je bil status mednarodne zaščite priznan 339 državljanom Sirije, so kasneje sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Iz podatkov Eurostata je med drugim razvidno še, da je Slovenija leta 2017 odobrila 90 prošenj, leta 2021 pa le pet.
Tudi glede samih razmer v Siriji je Fajon poudarila pomen pozornega spremljanja. “Sirija je zdaj na nekem zelo pomembnem razpotju – ali mir ali vojna, ali svoboda ali brezpravje, blaginja ali beda, in njena prihodnost bo odvisna predvsem od pogojev te politične tranzicije, ohranitve institucij,” je dejala ter se zavzela za vključujočo in stabilno tranzicijo.
Posvarila je pred posledicami morebitnega vnovičnega konflikta, ki da bi vplival na celotno regijo Bližnjega vzhoda in ogrozil nedavni napredek, krhko premirje v Libanonu in poslabšal že tako negotovo migracijsko situacij. Obsežen pogovor na to temo pričakuje tudi na zasedanju zunanjih ministrov EU v ponedeljek.
