Slovenija je v zadnjih letih ves čas podpirala Berlinski proces in bo tudi še naprej zagovarjala regionalno sodelovanje ter vezi med Zahodnim Balkanom in Evropsko unijo, je sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon po zasedanju ob 10. obletnici Berlinskega procesa. Fajon je ob tem izpostavila slovenski prispevek k procesu.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon Fajon se je v Berlinu udeležila jubilejnega zasedanja ministrov za zunanje zadeve Berlinskega procesa. Na srečanju je poudarila, da je v zadnjem desetletju odigral pomembno vlogo pri spodbujanju regionalnega sodelovanja, povezljivosti in stabilnosti po Zahodnem Balkanu.
“A nujno je, da gledamo naprej, zato si iskreno želim, da bomo ta mesec priča pozitivnim korakom. Na eni strani, ko gre za konkretne dosežke v okviru Berlinskega procesa, torej odprava blokade v delovanju Srednjeevropskega prostotrgovinskega območja (Cefta), postopna integracija v skupni trg in vzpostavitev Centra za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu – slovensko pobudo, na katero smo še posebej ponosni,” je ob robu zasedanja povedala Fajon in dodala, da bo Center za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu (WB3C) v Podgorici pripomogel tudi h krepitvi kibernetskega stebra v okviru Berlinskega procesa.
Izpostavila je prav tako pomen reševanja bilateralnih vprašanj in sprave v regiji, pri čemer je kot primer dobre prakse omenila projekt digitalizacije arhivskega gradiva nekdanje socialistične Jugoslavije, so sporočili z MZEZ.
Berlinski proces po njenih navedbah ni le okrepil vezi med Zahodnim Balkanom in EU, ampak je tudi izpostavil pomembnost tesnega sodelovanja za mirno, uspešno in združeno Evropo, verjame Fajon. “Slovenija je v preteklih letih ves čas dejavno podpirala to pobudo in bo tudi v prihodnje odločno zagovarjala nadaljnje regionalno sodelovanje, trajnostni razvoj in prihodnost, v kateri bodo države Zahodnega Balkana v celoti vključene v EU,” je dejala ministrica.
Ministrica Fajon je na zasedanju znova izpostavila pomen širitvenega procesa EU na Zahodni Balkan ter podprla hiter napredek širitvenih korakov za posamezne države.
Širitev EU je geostrateška nujnost in zveza se mora v trenutnih geopolitičnih okoliščinah odzvati hitreje in bolj učinkovito, je še povedala ministrica ob robu zasedanja, ki se ga je udeležila z ministri za zunanje zadeve držav, ki sodelujejo v procesu – Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Severne Makedonije, Črne gore, Srbije ter Avstrije, Francije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Slovenije, Združenega kraljestva, Poljske, Grčije in Bolgarije.
Cilj procesa je s konkretnimi projekti povezljivosti – predvsem na področjih infrastrukture, energetike in digitalizacije – približati Zahodni Balkan k EU ter s tem pospešiti širitveni proces.