Če bi vsaka članica ZN spoštovala ustanovno listino, bi bil svet popoln, je danes na panelu na 2. slovenskem humanitarnem forumu povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. O konfliktih in drugih globalnih izzivih sta na panelu v ljubljanskem centru Rog govorila tudi vidna predstavnika agencij ZN za palestinske begunce in prehrano.
Forum v Ljubljani z naslovom Za svet brez lakote je potekal ob zaključku 12. Slovenskih razvojnih dni, ki so se začeli minuli torek. Na panelu Začaran krog med oboroženimi konflikti in prehransko krizo so poleg Fajon govorili še vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini, glavni operativni direktor Svetovnega programa za hrano (WFP) Carl Skau in koordinatorka Karitasa v Malaviju Chimwemwe Nyambose Ndhlovu.
Lazzarini je glavnino časa namenil trajajoči izraelski ofenzivi v Gazi, kjer je bilo v zadnjem letu ubitih več kot 200 sodelavcev UNRWA.
Njegova agencija se ob tem sooča z naraščajočimi pritiski s strani izraelskih oblasti, ki UNRWA očitajo pristranskost. Kot pojasnjuje Lazzarini, je dejanska motivacija za napadi Izraela na UNRWA želja po izbrisu statusa beguncev razseljenih Palestincev. Kot je dodal, imajo nenazadnje opravka z vlado in parlamentom, ki zavračata rešitev dveh držav.
Po več kot enem letu uničujoče vojne Lazzarini sliši veliko obsodb na račun Izraela, a hkrati opaža nepripravljenost držav za ukrepanje proti Izraelu, pri čemer je izpostavil EU, ki je še naprej glavna trgovinska partnerica Izraela.
Širitev konflikta iz Palestine na Libanon predstavlja poseben izziv za Carla Skaua, ki je predstavil izzive, s katerimi se v luči izraelskih napadov soočajo libanonski civilisti. Ti so v določeni meri v iskanju varnosti pobegnili celo v Sirijo. Skau je tamkajšnje razmere opisal kot krizo znotraj krize, saj v Siriji še vedno traja državljanska vojna, zaradi preostalih konfliktov pa WFP s težavo zagotavlja pomoč prebivalcem.
Še hujše razmere vladajo v Sudanu, kjer WFP opaža pomanjkanje hrane in lakoto, kot je niso beležili več desetletij.
Koordinatorka karitasa v Malaviju Chimwemwe Nyambose Ndhlovu je ob tej priložnosti predstavila razmere in izzive v tej vzhodnoafriški državi, kjer se kljub miru prebivalstvo sooča s pomanjkanjem. Od zunanje pomoči so odvisni tudi številni prebivalci drugod v Afriki.
Slovenija želi biti v takšnem svetu glas razuma, je poudarila ministrica Fajon. S svojim delovanjem v Varnostnem svetu ZN želi Slovenija po njenih besedah pokazati, da ima multilateralizem spet lahko vlogo pri zagotavljanju varnosti.
“Če bi vsaka članica ZN spoštovala ustanovno listino, bi bil svet popoln,” je povedala ministrica, a poudarila, da temu ni tako, ob tem pa med drugim izpostavila vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Kot je dejala, želi Slovenija kot majhna država varovati mednarodno pravo, v luči trajajočih globalnih kriz pa je prepričana, da je Slovenija na pravi strani zgodovine.
Po uvodnem nagovoru predsednice Nataše Pirc Musar in panelu v centru Rog sledi predstavitev poročila pregleda mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenije. Na panelu Prehranska varnost in izgradnja trajnostnih prehranskih sistemov pa bodo v središču predvsem primeri dobrih praks pri zagotavljanju prehranske varnosti in glavni izzivi preoblikovanja prehranskih sistemov.
12. Slovenski razvojni dnevi so se začeli minuli torek s posvetom o dosedanjem delu Slovenije na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Do danes so se nato na več prizoriščih zvrstili različni dogodki na temo svetovne prehranske varnosti.
