Evropsko računsko sodišče: Sredstva EU za kmetijstvo niso prispevala k zmanjšanju emisij

Sredstva EU za kmetijstvo, namenjena podnebnim ukrepom, niso prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, v poročilu ugotavlja Evropsko računsko sodišče. Večina ukrepov ima majhen potencial za blažitev podnebnih sprememb, v okviru skupne kmetijske politike pa se ne spodbuja uporabe uspešnih podnebju prijaznih praks, opozarjajo.

Revizorji so preučevali, ali so se s skupno kmetijsko politiko v obdobju 2014-2020 podpirale prakse za blaženje podnebnih sprememb, s katerimi se lahko zmanjšajo emisije toplogrednih plinov iz živinoreje, kemičnih gnojil in gnoja ter uporabe zemljišč.

Čeprav je bilo v tem času več kot 100 milijard evrov namenjenih podnebnim spremembam, se emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva od leta 2010 niso zmanjšale, so ugotovili na Evropskem računskem sodišču.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se emisije zaradi živinoreje od leta 2010 niso znižale, ker gre za emisije, ki so neposredno povezane z velikostjo čred živine, s skupno kmetijsko politiko pa se ne poskuša omejiti števila živine. K ohranjanju ravni emisij prispevajo tudi tržni ukrepi skupne kmetijske politike, ki vključujejo promocijo proizvodov živalskega porekla, katerih poraba se od leta 2014 ni zmanjšala, so zapisali.

Emisije iz kemičnih gnojil in gnoja so se med letoma 2010 in 2018 povečale. S skupno kmetijsko politiko so se sicer podpirale prakse, s katerimi bi se lahko zmanjšala uporaba gnojil, kot so ekološko kmetovanje in zrnate stročnice, a je po ugotovitvah sodišča učinek teh praks na emisije toplogrednih plinov nejasen. Prakse, ki so dokazano uspešnejše pa so prejele malo finančnih sredstev.

Obenem se po opozorilih revizorjev s skupno kmetijsko politiko podpirajo podnebju neprijazne prakse, kot so na primer plačila kmetom za obdelovanje izsušenih šotišč. Ta predstavljajo manj kot dva odstotka kmetijskih zemljišč v EU, a se na njih sprosti 20 odstotkov emisij iz kmetijstva v EU. Za obnovo teh območij bi se po oceni računskega sodišča lahko uporabila sredstva za razvoj podeželja, a se je to redko zgodilo.

Tekom revizije so ugotavljali tudi, ali se je s skupno kmetijsko politiko uporaba uspešnih praks za blaženje podnebnih sprememb v omenjenem obdobju spodbujala bolj kot v obdobju 2007-2013. Kot izhaja iz poročila, se pravila navzkrižne skladnosti in ukrepi za razvoj podeželja kljub večjim podnebnim ambicijam EU niso dosti spremenili.

“Čeprav naj bi se s shemo zelene komponente pripomoglo k izboljšanju okoljske učinkovitosti skupne kmetijske politike, ta ni delovala kot spodbuda za kmete, da bi sprejeli uspešne podnebju prijazne ukrepe, njen učinek na podnebje pa je bil zanemarljiv,” so zapisali v sporočilu.

Član sodišča Viorel Stefan, pristojen za poročilo, je zapisal, da ima EU pri blaženju podnebnih sprememb v kmetijstvu bistveno vlogo, saj določa okoljske standarde in sofinancira večino porabe držav članic za kmetijstvo. “Pričakujemo, da bodo ugotovitve sodišča koristne v kontekstu cilja EU, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna. V novi skupni kmetijski politiki bi bilo treba bolj poudariti zmanjševanje emisij iz kmetijstva, več odgovornosti in transparentnosti pa bi bilo treba nameniti prispevku skupne kmetijske politike k blažitvi podnebnih sprememb,” je pozval.

Source
STA
Back to top button