Epidemija tudi januarja krojila obseg davčnih prihodkov

Finančna uprava RS (Furs) je januarja po prvih podatkih pobrala 1,52 milijarde evrov prihodkov, kar je 95,3 milijona evrov oz. 5,9 odstotka manj kot januarja lani, ko se je svet šele dobro začel zavedati nevarnosti novega koronavirusa. Ob zaprtju velikega dela trgovin in storitev so bili prilivi od DDV manjši za skoraj četrtino.

Davkov in prispevkov za socialno varnost se je v prvem mesecu letos v državni proračun steklo skupaj 1,43 milijarde evrov. To je 7,1 odstotka manj kot januarja 2020, je razvidno iz podatkov Fursa.

Pri tem je opazen zlasti 21,7-odstoten padec pobranih domačih davkov na blago in storitve, kamor se uvrščajo tudi davek na dodano vrednost (DDV) in trošarine. Prvega se je januarja v državni proračun steklo 22,3 odstotka manj kot januarja lani, drugih pa 18,1 odstotka manj.

Nenujne trgovine in storitve so bile januarja večinoma zaprte, v regijah z boljšo epidemiološko sliko je vlada omejitve nekoliko razrahljala v drugi polovici meseca, a jih nato konec meseca v regijah, kjer so se razmere poslabšale, spet zaostrila. Postopno odpiranje trgovin in storitev po vsej državi je nato sledilo v začetku februarja, od 15. februarja pa so lahko spet odprte vse trgovine brez omejitev, vendar ob obveznem testiranju zaposlenih na novi koronavirus.

Za 13,7 odstotka manj je država januarja pobrala tudi davka od dohodkov pravnih oseb, medtem ko je bilo prispevkov za socialno varnost vplačanih dva odstotka več kot januarja lani, dohodnine pa 7,6 odstotka več.

Zelo velik je bil januarja tudi padec nedavčnih prilivov v državni proračun, namreč kar 57,7-odstoten. Država denimo ni pobrala prav nič koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo, udeležba na dobičku in dohodku od premoženja, ki sicer predstavlja pretežni del nedavčnih prilivov, pa je bila manjša za 72,6 odstotka.

Padanje pobranih javnih dajatev se je lani začelo marca, ko je bila sredi meseca razglašena epidemija covida-19. V nadaljevanju leta se je nato negativni trend še poglobil. Izjema je mesec julij, v katerem je bilo, verjetno tudi zahvaljujoč turističnim bonom, opaziti 4,3-odstotno rast. Avgusta in nato jeseni ter do konca leta se je padanje spet nadaljevalo.

Source
STA
Back to top button