Emilija Stojmenova Duh, ki je odstopila s položaja ministrice za digitalno preobrazbo, je bila praktično celoten mandat zaradi različnih afer pod lupo javnosti. Njen največji mlinski kamen je bil sporen nakup računalnikov, nanjo so leteli očitki o odsotnosti rezultatov in o vodenju ministrstva, njeno usodo pa je zapečatila afera modre luči.
Stojmenova Duh je vodenje takrat še službe vlade za digitalno preobrazbo prevzela junija 2022. Januarja lani je po reorganizaciji vlade prevzela vodenje novoustanovljenega ministrstva za digitalno preobrazbo. Med prednostnimi nalogami si je zastavila širitev območja pokritosti s širokopasovnim internetom ter krepitev digitalnih znanj in kompetenc med prebivalstvom.
Njen mandat so sprva zaznamovali digitalni boni, ki so jih med junijem in novembrom 2022 lahko unovčili mladi. Ministrica je bila do ukrepa, kot si ga je zamislil njen predhodnik Mark Boris Andrijanič, kritična, saj da povečuje tako digitalni kot socialni razkorak.
Na ministrstvu so zato pripravili novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, s katerim se je vzpostavil mehanizem za izposojo računalniške opreme v obliki posebnega računalniškega sklada. A prav vzpostavitev tega mehanizma je najbolj pretresla njen mandat. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je namreč lani za 6,5 milijona evrov kupilo 13.000 prenosnih računalnikov, od katerih jih je 10.000 na voljo za izposojo najbolj ranljivim. Po tem so nastali še nekateri dodatni stroški.
V javnosti so se pojavljali očitki, da na ministrstvu niso vedeli, za koga kupujejo računalnike in da nakup ni bil izveden transparentno in gospodarno. V SDS so zato zoper Stojmenovo Duh vložili interpelacijo, ki jo je marca tudi uspešno prestala.
Zgodba z nakupom računalnikov se je nato še dodatno zapletla, ko je računsko sodišče v revizijskem poročilu o realizaciji lanskega proračuna ocenilo, da ministrstvo za digitalno preobrazbo pri tem nakupu ni ravnalo skladno z načeloma učinkovitosti in gospodarnosti. Pod drobnogled sta zadevo vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je zaznala sum kršitve zakona o javnem naročanju in zadevo odstopila Državni revizijski komisiji, in varuh konkurence, ki štiri dobavitelje računalnikov sumi nedovoljenega dogovarjanja o cenah in usklajenega ravnanja pri oddaji ponudb.
V SDS so julija zoper Stojmenovo Duh še drugič vložili inteprelacijo in ji v njej spet očitali nevestno delo in zavajanje javnosti. Ministrica bi se morala pred DZ zagovarjati v petek.
Nakup računalnikov pa ni bil edini očitek na račun dela ministrice za digitalno preobrazbo. Opozicija in nekatere nevladne organizacije so bile večkrat kritične, da ministrstvo v času njenega mandata ni doseglo bistvenih rezultatov na področju digitalne preobrazbe.
V javnosti je bila mešanega odziva deležna tudi kampanja za boj proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru Premisli, nato stisni. Po mnenju strokovnjakov bi lahko vsebina na plakatih v okviru kampanje imela nasprotni učinek od želenega.
Na ministrico so v javnosti leteli tudi očitki o slabih razmerah na ministrstvu. Stojmenova Duh je namreč od nastopa mandata zamenjala kar nekaj sodelavcev. Prav tako so se v javnosti pojavljali očitki o številnih službenih poteh Stojmenove Duh.
Zadnja afera, ki je zapečatila usodo Stojmenove Duh, pa je sporna vožnja službenega vozila Stojmenove Duh v Avstriji in poskus vplivanja na končanje prekrškovnega postopka. Po poročanju portala N1 je njeno službeno vozilo konec maja na avstrijski avtocesti prekoračilo dovoljeno hitrost, pri čemer jih je ujel radar, ministrstvo pa se je z dopisom slovenskemu veleposlaništvu na Dunaju skušalo izogniti plačilu globe. Poleg tega je vozilo uporabilo modre utripajoče luči, kar v tujini razen v primeru vožnje v varovani koloni nikakor ni dovoljeno.
Stojmenova Duh je danes stopila pred novinarje in znova zavrnila različne očitke, ki letijo nanjo. Glede zgodbe o prometnih prekrških med potjo na dunajsko letališče je dejala, da so navedbe neresnične, ker kazni še niso prejeli in da gre za dobro načrtovan poskus osebne diskreditacije.
Kljub temu je na koncu izjave poudarila, da “s čisto vestjo in dvignjeno glavo sprejema objektivno odgovornost” in da je predsedniku vlade Robertu Golobu ponudila svoj odstop. Ta ga je sprejel, zdaj pa je tudi od njegovega ravnanja odvisno, kako bo potekalo petkovo dogajanje v DZ. Če bo v DZ že poslal obvestilo o odstopu ministrice, bi se poslanci lahko z njim le seznanili.
Stojmenova Duh je bila rojena 25. decembra 1985 v Severni Makedoniji. V Slovenijo, natančneje v Maribor, se je preselila leta 2002, ko je prejela štipendijo za šolanje v programu Mednarodna matura na II. Gimnaziji Maribor.
Dodiplomski in podiplomski študij je uspešno zaključila na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, takoj po po doktoratu pa se je zaposlila na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Na državnozborskih volitvah je kandidirala na listi SD, kjer je zasedala položaj predsednice sveta za znanost, inovacije in informacijsko družbo. Po volitvah je iz SD izstopila, ministrski položaj pa je zasedala v okviru kvote Gibanja Svoboda.
Z odstopom ministrice za digitalno preobrazbo prihaja že do devete menjave v Golobovi vladni ekipi. Z ministrske funkcije so doslej odstopili notranja ministrica Tatjana Bobnar, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.
DZ je na Golobov predlog razrešil kmetijsko ministrico Ireno Šinko, obrambni minister Marjan Šarec pa se je s funkcije poslovil po izvolitvi za evropskega poslanca na junijskih evropskih volitvah. Minuli teden je odstopno izjavo premierju podal še minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda.
