V Eko krogu so zaskrbljeni, da bo razvoj Zasavja ob prehodu regije iz premogovništva potekal na račun naravnega okolja. V okviru obravnave nacionalne strategije pravičnega prehoda premogovnih regij, ki se končuje v četrtek, so podali več pripomb, ki se nanašajo predvsem na področje varovanja narave, kulturne dediščine in razvoja kmetijstva.
“Po desetletjih življenja s težko industrijo smo si v nekaj zadnjih letih končno oddahnili. Škoda bi bilo, da bi to spet izgubili,” je povedal predsednik Eko kroga Uroš Macerl.
Ocenjuje, da je varovanje naravnega okolja v nacionalni strategiji pravičnega prehoda premogovnih regij zajeto zgolj v obliki priporočil iz okoljskega poročila in torej ne bo zavezujoče. V Eko krogu zato predlagajo, da se strategija jasno opredeli za sonaraven razvoj ter varstvo naravnega okolja uvrsti med obvezne ukrepe. “Ohranjeno naravno okolje je pomemben dejavnik razvoja sonaravnega turizma v regiji. Tu je še ogromno neizkoriščenega razvojnega potenciala, ki je bil vsa ta leta onemogočen,” je dejal Macerl.
Razvoj turizma v Zasavju je po Macerlovih besedah v strategiji omenjen v povezavi z rudarskimi in industrijskimi objekti ter adrenalinskim turizmom. V Eko krogu pa poudarjajo, da je za obiskovalce pomembna celovita ponudba, od namestitev in hrane na kmetijah ter samooskrbe.
Razvoj kmetijstva bi po mnenju Eko kroga moral biti podrobneje razdelan s konkretnimi oblikami ter viri financiranja, še posebej za oživljanje obstoječih in usihajočih kmetij. Treba bi bilo oblikovati skupno zadružniško nastopanje na tržišču ter interesno povezovanje za izkoriščanje specifičnih danosti, kot so gozdarstvo, lesna predelava, gorska živinoreja, ter jih z oblikami predelave povezati v skupne končne produkte, so prepričani.
Srednja Sava znova teče čista, v njenih brzicah in bregovih prebivajo redke živalske vrste, je še izpostavil Macerl. Kot je dodal, Sava predstavlja pomemben del naravi prijaznega turizma. “Če je seveda ne bo pregradilo 10 jezov hidroelektrarn, ki bodo za vedno ne le vzeli priložnost regiji za tovrsten razvoj turizma, pač pa tudi za vedno zalili ostanke z njo povezane kulturne dediščine. Zasavje je državi žrtvovalo že ogromno. Zdaj je čas, da rečemo dovolj, zares obrnemo list in za naše otroke ohranimo to, kar nam je še ostalo,” je še dodal Macerl.
Po navedbah Eko kroga omenjena strategija velikih hidroelektrarnam na srednji Savi sicer ne omenja, sklicuje pa se na Nacionalni energetski in podnebni načrt. Hidroelektrarne na Savi v tem načrtu niso zajete, ker je okoljsko poročilo ugotovilo prevelik vpliv na varovana območja.
Član Eko kroga Ervin Matešič pa je dejal, da je s turizmom povezano tudi vključevanje celovite kulturne dediščine, ki je v Zasavju pomembna, bogata in premalo poznana, predvsem pa presega premogovništvo, na katero se strategija zdaj izključno osredotoča. Spomnil je, da je po Savi pred železnico potekal pomemben ladjarski transport s sistemom vleke ladij do 40 metrov dolžine. To je vtkano v bregove Save in okoliških vasi, kjer so ti transporti potekali: vlečni kanali, počivališča, menjava konj, cerkve, v katerih so potekale maše za preživetje v narasli reki.
“Z železnico in premogovništvom je Sava in ta del naše zgodovine zdrsnil iz spomina,” meni Matešič.
