DZ zahtevo Varuha po oceni ustavnosti zakona o kazenskem postopku ocenil kot neutemeljeno

Odbor za pravosodje je zakonodajno-pravni službi DZ naložil, da ustavnemu sodišču posreduje mnenje, naj zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o kazenskem postopku zavrne kot neutemeljeno. Zahtevo je sicer na podlagi konkretnega primera na ustavno sodišče podal Varuh človekovih pravic.

Po mnenju Varuha je protiustaven 169. člen zakona o kazenskem postopku, ki ne predvideva odgovora na pritožbo državnega tožilca zoper sklep zunajobravnavnega senata, s katerim je bila zavrnjena zahteva za preiskavo.

Varuh je sicer izhajal iz konkretnega primera. V pobudi, ki jo je obravnaval Varuh, se preiskovalni sodnik ni strinjal z zahtevo državnega tožilca za preiskavo, zato je zahteval, da o tem odloči zunajobravnavni senat. Ta je s sklepom zavrnil zahtevo za preiskavo, a se je državni tožilec pritožil zoper takšno odločitev sodišča. Višje sodišče je s sklepom pritožbi državnega tožilca ugodilo in zoper pobudnika uvedlo preiskavo. V tem postopku sodišče pobudnika ni obvestilo o vloženi pritožbi, niti mu ni dalo možnosti odgovora nanjo.

Po mnenju Varuha bi bilo treba v takšnih primerih osebi, zoper katero je tožilec zahteval preiskavo, omogočiti, da se še pred odločitvijo višjega sodišča opredeli do vložene pritožbe.

Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ se v takih primerih smiselno uporablja 376. člen zakona o kazenskem postopku, ki ustreza kontradiktornemu in poštenemu postopku, v katerem imata tako tožilec in obdolženec enake možnosti pri uveljavljanju svojih pravic in vplivanju na končni izid postopka. Tudi iz sodne prakse izhaja, da mora obdolženec imeti možnost, da se izjavi o pritožbi zoper sklep. Zakonodajno-pravna služba DZ je tako ugotovila, da očitano neskladje z ustavo ni podano in da naj zato ustavno sodišče zahtevo zavrne kot neutemeljeno.

Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Valerija Jelen Kosi je v imenu vlade pritrdila stališču zakonodajno-pravne službe DZ. Izpostavila je, da je pravico do izjave namreč treba razumeti tako, da se obdolžencu omogoča, da se dejansko opredeli do navedb v pritožbi, s katero državni tožilec zahteva uvedbo preiskave, ni pa pomembno, v kakšni obliki mu je ta pravica do izjave zagotovljena.

Predsednica odbora Lena Grgurevič (Svoboda) je ob tem izpostavila pomislek, da so v kazenskih postopkih pravice obdolžencev “že skoraj bolj varovane” kot pravice oškodovancev. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) pa je kot nekdanja sodnica dejala, da v konkretnem primeru po njenem mnenju ni bilo zadostne skrbnosti, a se ji ob tem zdi absurdno, “da moramo zapisati, da mora sodnik v roke vzeti svinčnik in ga držati s tremi prsti”.

Odbor je brez glasu proti odločil, da zakonodajno-pravna služba mnenje posreduje ustavnemu sodišču.

Back to top button