V DZ se bo v torek začela obravnava novele zakona o financiranju občin. Spremembe so vezane na zadolževanje občin in sofinanciranje obveznosti občin z romskimi naselji. V postopku določitve povprečnine bi upoštevali povprečno medletno rast stroškov, uzakonili bi sredstva za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin.
Največji vir občinskih prihodkov predstavljajo sredstva iz dohodnine. Občinam pripada 54 odstotkov dohodnine, zbrane v državi. Dohodninska sredstva se med občine delijo na podlagi izračuna primerne porabe, pri določanju katere je ključen element povprečnina (povprečen strošek izvajanja obveznih nalog na prebivalca). Ta znesek se pomnoži s številom prebivalcev. S korekcijskimi faktorji, kot so dolžina lokalnih cest in javnih poti ter število prebivalcev, mlajših od 15 let oz. starejših od 65 let, pa se v izračunu primerne porabe upoštevajo tudi nekatere razlike med občinami.
Po predlogu, ki ga bo v torek obravnaval odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, bi se pri izračunu višine povprečnih stroškov kot izhodišča za določitev povprečnine upoštevalo tudi rast teh stroškov. Kot doslej bi izračun temeljil na stroških za pretekla štiri leta, pri čemer bi se po novem upoštevalo še povprečje medletne rasti teh stroškov v omenjenem obdobju.
“Izračun preteklih stroškov bo zato v izhodišču višji, posledično pa bo višje tudi izhodišče za pogajanja o povprečnini,” je za STA pojasnil vodja sektorja za lokalno samoupravo na ministrstvu za javno upravo Roman Lavtar. Del postopka določitve višine povprečnine namreč po njegovih navedbah ostajajo tudi pogovori med vlado in reprezentativnimi združenji občin, ki sicer zaznamujejo vsako jesen.
Dodatna sredstva za zmanjševanje objektivnih razlik med občinami
Ob tem bi v zakonu predvideli dodatna sredstva zaradi zmanjševanja objektivnih razlik med občinami. Dodatna sredstva so bila, kot začasna rešitev, z zakonom o izvrševanju državnega proračuna občinam zagotovljena že v lanskem in letošnjem letu. Lani so občine dobile 20 milijonov evrov za kritje višjih stroškov dela. Za letos pa je že predvidena rešitev, ki naj bi z vključitvijo v zakon postala trajna.
Za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin, se tako občinam namenja dodatna sredstva v višini 1,5 odstotka dohodnine, v letošnjem letu približno 48 milijonov evrov. Med občine pa se ta dodatna sredstva deli na dva načina.
Večino, 75 odstotkov prejmejo občine, ki imajo objektivno večje stroške. Kot pravi Lavtar, bi bili po izračunih do teh sredstev upravičeni približno dve tretjini občin.
V Skupnosti občin Slovenije (SOS) so za STA pojasnili, da se ta sredstva namenja občinam, ki so v zadnjih treh letih iz dohodnine prejele manj sredstev, kot so imele stroškov za izvajanje zakonskih nalog. Med njimi pa so tako mestne, srednje kot manjše občine.
Nekatere občine so namreč denimo zakonsko vezane k financiranju določenih ustanov in javnih zavodov, ki jih druge nimajo, na primer muzejev, gledališč, zavodov za šport ali kopališč. V nekaterih občinah slabši materialni položaj prebivalstva posledično pomeni višje stroške za sofinanciranje vrtcev in domov za starejše. Višji stroški so lahko tudi posledica tega, da v občini prebivajo tujci z začasnim prebivališčem, ki so davčni zavezanci, a občina zanje ne prejme sredstev iz dohodnine, sofinancira pa storitve zanje, na primer vrtec, so nekaj primerov navedli v SOS.
Preostalo četrtino teh dodatnih sredstev bi razdelili na enak način, kot že sedaj sredstva za uravnoteženje razvitosti občin, ki se občinam vsako leto namenjajo v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe.
A se ministrstvoma za javno upravo in finance o omenjenih rešitvah ni uspelo povsem uskladiti z reprezentativnimi združenji občin. Vsebina novele je v tem delu usklajena s SOS in Združenjem mestnih občin Slovenije, ki po navedbah vlade predstavljata 195 od 212 občin. Nezadovoljni pa so v Združenju občin Slovenije, v katerega je vključenih 127 občin. Občine so namreč lahko tudi članice več združenj.
Občine po novem z dodatnimi možnostmi zadolževanja
Rešitvam, vezanim na zadolževanje občin, pa ne nasprotujejo niti v ZOS. Z desetih na 15 odstotkov bi zvišali največji obseg možne zadolžitve občine, kot je to že bilo začasno uveljavljeno za občine, ki so bile leta 2023 prizadete v poplavah. Ob tem bi občinam na novo omogočili, da se zadolžujejo tudi pri mednarodnih razvojnih bankah, katerih članica je Slovenija, in z izdajo občinskih obveznic.
V obeh primerih bodo občine potrebovale vnaprejšnje soglasje ministrstva za finance, pri obveznicah pa bodo morale dokazati tudi, da je razpis obveznic cenejši od klasične zadolžitve pri banki, pravi Lavtar. Če bodo ravnale po zakonu, po njegovih besedah ni nevarnosti, da bi se pretirano zadolžile. Kot je dodal, so občine nizko zadolžene, nekatere sploh niso, preveč zadolžena pa je le ena.
In če sedaj država pravzaprav nima mehanizma ukrepanja ob takšnih primerih, je z novelo predviden poseben postopek za ukrepanje, ko je občina trajneje nelikvidna ali prezadolžena, pojasnjuje Lavtar. Če župan ne bo pripravil načrta ukrepov oz. ga občinski svet ne bo sprejel, bo pripravo ukrepov prevzel poseben odbor, ki ga bo imenoval finančni minister.
Med ostalimi novostmi spremenjen način sofinanciranja občin z evidentiranimi romskimi naselji
Prav tako naj bi spremenili način sofinanciranja občin z evidentiranimi romskimi naselji. Po veljavni ureditvi vsaka od občin dobi sredstva v višini 3,5 odstotka primerne porabe občine. Dodatno se sredstva povečajo občinam v regiji, ki je glede na indeks razvojne ogroženosti razvojno šibka.
V novem sistemu bi skupen znesek sofinanciranja vseh upravičenih občin omejili na 4,2 odstotka skupne primerne porabe vseh občin z evidentiranimi romskimi naselji, delež za posamezno občino pa bi določili z izračunom, ki bi odražal število prebivalcev občine, njeno površino in razvitost, pa tudi ocenjeno število romskih naselij in ocenjeno število prebivalcev v teh naseljih.
Če so torej doslej večje občine, ki imajo večjo primerno porabo, dobile več sredstev, ne glede na število v njej živečih Romov in število romskih naselij, se bo sedaj tudi to upoštevalo pri porazdelitvi sredstev, pravi Lavtar. Z zakonom pa se bo določilo tudi namene, za katere bodo občine lahko porabile ta sredstva.
Po novem bodo morale občine uradu za narodnosti poročati o porabljenih sredstvih za te namene v preteklem letu. Pri tem je Lavtar potrdil, da je obveljala milejša različica, kot je bila v nekaterih prejšnjih verzijah, ki je predvidevala ugotavljanje dejanske porabe in določanje sredstev občinam na tej podlagi.
Koalicija na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ z dopolnilom predlaga, da se ta sredstva občinam vsako leto nakažejo v dveh obrokih, do 30. aprila in do 20. septembra, ob pogoju, da so oddale poročilo.
Z novelo so sicer predvideni tudi novi kazalniki razvitosti občin, ki se bodo izračunali na podlagi podatkov iz različnih uradnih evidenc. Prvenstveno pa se bodo še vedno uporabljali za določitev deleža sofinanciranja investicij v občinah.
