DZ je začel obravnavo predloga sedmega protikoronskega zakona, o katerem je finančni minister Andrej Šircelj dejal, da želi prebivalstvu izboljšati socialno stanje, ki je posledica epidemije, prinaša pa tudi vrsto ukrepov za gospodarstvo. Predvidene je približno devet ur razprave in poslanci naj bi zakon potrdili še nocoj.
Vlada je predlog novega protikoronskega zakona pripravila z namenom omilitve posledic, ki jih je epidemija covida-19 povzročila gospodarstvu in prebivalstvu, je povedal Šircelj. Z njim se podaljšujejo nekateri ukrepi iz predhodnih šestih protikoronskih zakonov, drugi so novi.
Med ukrepi na področju sociale je izpostavil začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve za čas epidemije, pa enkratne dodatke za upokojence, študente, zaposlene z najnižjimi plačami, prejemnike otroškega dodatka, starše z več otroki ter starejše kmete z nizkimi dohodki. Za vsakega novorojenega otroka bo država izplačala 500 evrov.
“Namen je, da se prebivalstvu izboljša socialno stanje, ki je posledica epidemije,” je dejal. Sredstva bodo izplačana v najkrajšem možnem času, postopki za pridobitev pomoči pa bodo enostavni, je zagotovil.
Z zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 se bo povečal obseg sredstev, namenjen za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva. Tista podjetja, ki jih je koronska kriza najbolj prizadela, bodo lahko tudi koristila posebna posojila SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada z državnim jamstvom. Šircelj je pri tem omenil podjetja v storitvenih dejavnostih, gostinstvu, turizmu in transportu.
Predlog zakona podaljšuje pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov. Na voljo bo tako izvajalcem javnega potniškega prometa kot občasnih prevozov potnikov in šolskih prevozov. Delno kritje izpada prihodkov je predvideno tudi za železniški potniški promet.
Pri delnem kritju fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil šesti protikoronski zakon, so predvidene spremembe v smeri hitrejšega prejema pomoči in večje dostopnosti. Podjetja bodo v primeru upada prihodkov za več kot 70 odstotkov lahko dobila povračilo teh stroškov do višine 2000 evrov mesečno na zaposlenega in ne zgolj 1000 evrov, kot je določeno zdaj.
Tako kot v prvem valu epidemije podjetjem v finančnih težavah ne bo treba vložiti predloga za začetek postopka stečaja ali prisilne poravnave, če je insolventnost posledica razglasitve epidemije. Finančni upravi pa bo zakon začasno naložil, da lahko začne davčno izvršbo samo v nujnih zadevah. Veliko podjetij namreč ne deluje oz. delujejo v skrčenem obsegu, je začasno ustavitev izvršb pojasnil Šircelj.
