Državni zbor bo na četrtkovi izredni seji po vetih državnega sveta znova odločal o dveh davčnih zakonih in zakonu o izvrševanju proračuna, je sklenil kolegij predsednice DZ. Na sejo so uvrstili tudi predlog priporočil v zvezi z delovanjem RTVS ter predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o dodatku k pokojninam zaslužnim umetnikom.
Na dnevnem redu izredne seje bo tako tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, čeprav so predlagatelji referenduma, poslanska skupina SDS, pozvali k umiku predloga s seje.
SDS je namreč minuli teden pred glasovanjem o zakonskem predlogu vložila pobudo za posvetovalni referendum, skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem (Levica) pa je vložila zahtevo za izredno sejo. Tako se je referendumska pobuda znašla v gradivu za sklic tokratne izredne seje, čemur pa predlagatelji referenduma nasprotujejo. V dopisu predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič – sej kolegija se namreč ne udeležujejo – so pozvali k umiku, ker gre po njihovem mnenju za kršitev 184. člena poslovnika, ki določa, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. Ta rok se po njihovem mnenju še ni iztekel, pač pa bi morali o pobudi odločati šele po 30 dneh po vložitvi.
Enakega mnenja so v NSi. Tudi vodja poslanske skupine Janez Cigler Kralj je na današnji seji kolegija opozoril, da bi morali z glasovanjem o posvetovalnem referendumu počakati vsaj 30 dni. Takšna je bila po njegovih besedah praksa v celotni zgodovini slovenskega parlamentarizma. Ta rok se je tudi v tem mandatu spoštoval, njegovo tolmačenje pa se je nedavno spremenilo pri odločanju o referendumu o priznanju Palestine, je spomnil in predsednici DZ očital nespoštovanje poslovnika.
“Parlamentarne prakse se spreminjajo, tako kot se vsaka praksa in razlaga prava spreminja,” je odgovorila Klakočar Zupančič. Kot je pojasnila, se je odločila za razlago poslovniške določbe, po kateri je treba zahtevo za sklic oziroma za razpis posvetovalnega referenduma dati v obravnavo v roku 30 dni po tistem, ko je vložena. Dejala je še, da ni posegla v parlamentarno prakso, dokler ni zaznala, da “prejšnja parlamentarna praksa ni bila namenjena ničemur drugemu kot zgolj temu, da se je zakonodajni postopek zavlekel za najmanj 30 dni”.
Zato je predsednica DZ sklenila, da bo predlog za razpis posvetovalnega referenduma uvrstila na dnevni red četrtkove izredne seje.
Na njej bodo poslanci po vetu državnega sveta znova odločali o zakonu o izvrševanju proračuna za leto 2025. Predlagani proračun za prihodnje leto je namreč za državni svet sprva predvidel 3,87 milijona evrov sredstev, a so mu poslanci z dopolnilom na zakon o izvrševanju proračuna na predlog koalicije odvzeli sredstva v višini 485.000 evrov. Predlagatelji veta so prepričani, da gre za poseg v finančno avtonomnost državnega sveta v okviru že dogovorjenega in usklajenega obsega sredstev.
DS je minuli teden izglasoval odložilni veto tudi na noveli zakonov o dohodnini in o davku na dodano vrednost (DDV). Svetniki so med drugim nasprotovali spremembam sistema normiranih odhodkov, novi olajšavi za delavce iz tujine, vodenju dodatnih evidenc za podjetja ter zvišanju obdavčitve sladkih pijač.
Omenjeni noveli sta del paketa davčnih sprememb, ki ga je DZ potrdil 14. novembra in naj bi začel vejati s 1. januarjem 2025. Tudi o teh dveh zakonskih besedilih bo moral DZ odločati znova, za njuno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.
Na izredno sejo je uvrščen tudi predlog priporočil v zvezi z delovanjem Radiotelevizije Slovenija (RTVS). V SDS med drugim predlagajo, naj DZ priporoči vladi, da pozove vodstvo RTVS, da prepreči in ustavi cenzuro na RTVS, preneha kršiti zakonodajo, ki določa spoštovanje načela resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, ter ustrezno zaščiti avtonomijo novinarskega dela.
Kolegij predsednice DZ je danes tudi sklenil, da se dopolnitve zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ter novela zakona o nalogah in pooblastilih policije obravnavajo po skrajšanem postopku.
