DZ je z 57 glasovi za, 31 vzdržanimi in brez glasu proti sprejel resolucijo o preprečevanju korupcije v Sloveniji. V opoziciji so bili v razpravi v DZ kritični do ravnanj aktualne vlade, ocenjujejo tudi, da toliko korupcije kot sedaj, še ni bilo. V koaliciji pa so med drugim izpostavili nujnost učinkovite implementacije nove resolucije.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v sredini predstavitvi v DZ spomnila, da gre za strateški dokument, ki dosedanjo resolucijo nadomešča po več kot 20 letih. Poleg ocene stanja na področju korupcije opredeljuje 77 strateških ciljev, ki predstavljajo podlago za pripravo akcijskega načrta in ki bo natančno opredeljeval ukrepe, njihove nosilce in roke, je izpostavila.
“Menim, da Slovenija potrebuje posodobljeno resolucijo o preprečevanju korupcije. Nenazadnje nas k temu sprejemu poziva tudi Evropska komisija v okviru poročila o vladavini prava,” je poudarila Katič.
Po mnenju ministrice je ključno, da krepitev integritete in preprečevanja korupcije kot prioriteto prepoznajo funkcionarji, poslanci, javni uslužbenci pa tudi celotna družba. Pri ozaveščanju javnosti pa je kot ključno izpostavila vlogo KPK.
Osnovni cilji resolucije so usmerjeni preventivno – dolgoročna in trajna odprava pogojev za nastanek in razvoj korupcije, vzpostavitev ustreznega pravnega in institucionalnega okolja za preprečevanje korupcije, dosledna uveljavitev odgovornosti za nezakonita dejanja, izgradnja splošno sprejemljivega sistema ničelne tolerance do vseh korupcijskih ravnanj skozi razne oblike izobraževanj in učinkovita uporaba mednarodno uveljavljenih standardov na tem področju.
V skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije uresničevanje resolucije spremlja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) na podlagi akcijskega načrta, ki ga v sodelovanju z nosilci ukrepov iz resolucije sprejme v roku treh mesecev po sprejemu resolucije ali njenih sprememb.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so resolucijo podprli v koalicijskih Svobodi, SD in Levici, v NSi pa so napovedali, da ji ne bodo nasprotovali. V SDS so bili medtem kritični do ravnanj aktualne vlade. “Kar se tiče korupcije, se lahko kosamo z državami tretjega sveta,” je poudaril poslanec SDS Žan Mahnič.
Po mnenju SDS koalicija v vladi premierja Roberta Goloba ne more sprejemati resolucije o preprečevanju korupcije, temveč kvečjemu resolucijo o njenem pospeševanju. “Kajti točno to je tisto, kar ta vlada počne,” je poudaril Mahnič.
Po mnenju NSi v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih nismo izkoreninili korupcije, skrb vzbuja tudi dejstvo, da se Slovenija na lestvicah po številnih kazalnikih ne približuje državam, ki so na področju preprečevanja korupcije in krepitve integritete uspešnejše, je poudaril Franc Medic (Nsi).
Spomnil je tudi na poročilo Greca o preprečevanju korupcije v vladi in organih pregona iz oktobra lani, ki med drugim ugotavlja, da je napredek Slovenije pri izvajanju priporočil še vedno nezadosten.
Meira Hot (SD) je spomnila, da je Slovenija po letih nazadovanja končno napredovala na indeksu zaznave korupcije Transparency International in dosegla štiri točke več. “V bistvu se je vrnila ponovno v čas iz mandata 2018-2020. Torej napredujemo. Kljub temu nas pa seveda čaka še veliko dela,” je izpostavila.
Med področji s korupcijskimi tveganji je izpostavila vrzeli v javnih naročilih, še posebej v zdravstvu in pri infrastrukturnih projektih. Problematična so tudi nasprotja interesov, netransparentno lobiranje ter neustrezno imenovanje kadrov v javnih in občinskih institucijah, je naštela.
V Levici pa opozarjajo na nujnost učinkovite implementacije nove resolucije. Resolucija priznava problem korupcije, vendar ostaja vprašanje, kako učinkovito bodo sprejeti ukrepi izvajani, je opozoril Milan Jakopovič.
“V praksi manjka konkretnih zavez glede izvajanja reform, ki bi izboljšala delovanje pravosodja, nadzornih institucij in pregona korupcijskih kaznivih dejanj,” je opozoril. Po mnenju Levice bo imela resolucija smisel le, če bo privedla do konkretnih zakonodajnih in institucionalnih sprememb, ki bodo zmanjšale korupcijo in obnovile zaupanje v pravno državo, je dodal.
Po mnenju Svobode pa je po več kot dvajsetih letih čas za nadgradnjo, ne le na papirju, ampak tudi v načinu razmišljanja in delovanja. Resolucija sicer ne ponuja čudežnih rešitev, je pa jasno zasnovan kompas, usmerjen v krepitev sistemskih mehanizmov za preprečevanje korupcije, krepitev integritete v javnem sektorju, je poudaril poslanec Darko Krajnc.
Je pa izpostavil, da preprečevanje in pregon korupcije nista naloga zgolj ene vlade, ene koalicije in ene komisije, ampak je to naloga vseh nas.
