DZ se je seznanil s predlogom novele zakona o delovnih razmerjih, ki predvideva skrajšanje obdobja nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca. V primeru potrditve se bodo povečale obveznosti zdravstvene blagajne, zato je na dnevnem redu seje tudi predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Predlog zakona je pripravila skupina poslancev s prvopodpisanim Markom Bandellijem (SAB), ki je spomnil, da delodajalci, samostojni podjetniki, obrtniki, kmetje in samozaposleni v kulturi že vrsto let pozivajo k spremembi veljavne zakonodaje. Predlagane rešitve bodo po njegovih besedah zmanjšale prekarno delo, izboljšale položaj samozaposlenih, finančno razbremenile gospodarstvo in pozitivno vplivale na njegovo konkurenčnost.
Po predlogu se bo obdobje nadomestila za bolniško odsotnost zaposlenih, ki se izplačuje v breme delodajalca, skrajšalo s sedanjih 30 delovnih dni na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar na največ 80 dni v koledarskem letu. Enako bi veljalo za samostojne podjetnike, ki sami nosijo breme stroškov zaradi bolniške odsotnosti.
Bandelli je priznal, da se bodo izdatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za izplačilo bolniških nadomestil povečali, a kot je dodal, bodo lahko dolgoročne finančne posledice novele zakona celo manjše. Izboljšano zdravstveno stanje samozaposlenih lahko na dolgi rok pomeni manjšo obremenitev zdravstvene blagajne, je pojasnil.
Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča takemu predlogu s strokovnega vidika ni mogoče nasprotovati. “Z vidika delavca ne prinaša bistvenih sprememb,” je dejal. Obseg pravice delavca do nadomestila plače se namreč v primeru upravičene odsotnosti z dela ne spreminja.
Predlog zakona poleg poslancev SAB podpirajo v SDS, NSi, Konkretno, NP in SNS. “Predlagana novela odpravlja vzroke za mnoge težave slovenskih obrtnikov in podjetnikov, prav tako bo motivacija delodajalcev za sklepanje rednih zaposlitev večja,” je dejal Jožef Lenart (SDS). Delodajalci bodo vsekakor pridobili, za delavce pa ne bo bistvenih sprememb, pa je dejal Jani Ivanuša (SNS).
Tadeja Šuštar Zalar iz NSi, ki je podoben predlog v preteklih letih že večkrat vložila v zakonodajni postopek, pa je dejala, da se bo s sprejemom novele zakona stopilo naproti slovenskim obrtnikom, samostojnim podjetnikom in kmetom ter jim omogočilo, da bo tudi zanje zdravje na prvem mestu in bodo lahko v času bolniške odsotnosti z dela okrevali, ne pa delali samo zato, da bodo ob koncu meseca lahko plačali prispevke.
Proti bodo glasovali v poslanskih skupinah LMŠ, SD, DeSUS in Levica. “Predlog bi podprli, če bi bila predvidena dodatna sredstva tistemu, ki bo zaradi tega bolj obremenjen,” je dejal Jani Möderndorfer (LMŠ) in opozoril, da predlagane rešitve uničujejo zdravstveno blagajno in pravice varovancev.
Gre za skoraj 100 milijonov evrov težko luknjo za zdravstveno blagajno, je opozoril Miha Kordiš (Levica), Dejan Židan (SD) pa je dodal, da pomanjkanje denarja v javni zdravstveni blagajni pomeni zmanjšanje obsega storitev, ljudje pa bodo puščeni na cedilu.
O podpori predlaganim spremembam bodo poslanci glasovali še danes, pri čemer bodo imeli na mizi predlog dopolnila Levice, da se začnejo uporabljati šele 1. marca 2030. S tem bi omogočili čas, da se zagotovi nemoteno financiranje zavoda za zdravstveno zavarovanje in s tem prepreči krčenje obsega storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
