DZ danes opravlja drugo obravnavo predloga zakona o Nacionalnem demografskem skladu. Koalicija podpira vladni predlog o združitvi praktično vsega državnega premoženja pod sklad, ki naj bi deloma financiral pokojninsko blagajno. Opozicija pa meni, da je cilj le pridobiti nadzor nad upravljanjem premoženja, rešitve za pokojninsko blagajno pa ne bo.
“Bistvo predloga zakona je zagotovitev čim večjega premoženja sklada z lastniško in upravljavsko konsolidacijo kapitalskih naložb države z nekaterimi utemeljenimi izjemami, saj se lahko le na ta način zagotovijo dovolj veliki dodatni in stalni viri za rast premoženja sklada in doseganje čim višjih donosov sklada brez nepotrebnega podvajanja funkcij in stroškov več sedanjih upravljavcev državnega premoženja,” je dejal državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Ješovnik.
Hkrati bo vzpostavljen “enoten, pregleden, varen in bolj učinkovit” sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti. “Le na ta način se bo lahko zagotovilo čim večje sofinanciranje pokojninske blagajne, in to takoj, ne čez 15 ali 20 let. Pokojninska blagajna namreč zbere premalo sredstev za pokojnine že danes, trenutno pa je velik tudi pritisk odpravljanja posledic epidemije covida-19 na državni proračun,” pravi Ješovnik.
Pri določbah zakona je izpostavil akumulacijo premoženja sklada v višini 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin, plačevanje 40 odstotkov dividend in 40 odstotkov morebitnih kupnin v pokojninsko blagajno, zagotavljanje sredstev za sofinanciranje politike za skrb za starejše v višini 10 odstotkov dividend in sredstev za sofinanciranje ukrepov družinske politike v višini 10 odstotkov dividend.
Koalicijske stranke predlog podpirajo. Lidija Ivanuša (SDS) je dejala, da bodo s prenosom državnega premoženja na sklad ustvarjeni sinergije in večja dobičkonosnost državnega premoženja, na podlagi katere bodo slovenski upokojenci lahko imeli večje pokojnine. Očitke, da gre za zadnji korak privatizacije, je označila za zavajanje. Marko Pogačnik (SDS) je dodal, da bo ustanovitev sklada razbremenila proračun in naredila pokojninsko blagajno stabilnejšo, zavedajo pa se, da ne bo mogoče pokriti celotnih potreb pokojninske blagajne in da bo potrebna pokojninska reforma.
Jožef Horvat (NSi) je dejal, da s sprejemanjem zakona zamujajo šest let (leta 2013 novelirani zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju je predvideval preoblikovanje Kada v sklad do leta 2014). Ocenil je, da lahko z enotnim upravljanjem premoženja dosežejo sinergijske učinke in racionalizacijo v poslovanju. Je pa zakon o nacionalnem demografskem skladu šele prva faza, je dodal, predlog namreč predvideva, da bo DZ odločal še o strategiji upravljanja državnega premoženja.
Horvat je še povedal, da so se v koaliciji dogovorili, da bo v nadzornem svetu sklada sedel predstavnik vsakokratne opozicije. Koalicija predlaga tudi dopolnilo, da bi se iz 10 odstotkov dividend in kupnin letno poleg ukrepov družinske politike financiralo tudi politike štipendiranja.
Monika Gregorčič (SMC) je povedala, da je demografski sklad potreben zaradi slabe demografske slike in da bi si želela, da bi pri sprejemanju tega zakona prišlo do “nekega nacionalnega konsenza”. O očitkih, da gre za “zadnjo fazo privatizacije”, je dejala, da bo DZ odločal o strategiji upravljanja premoženja in tako s premoženjem “ne bo moč razpolagati, kot se bo nadzornemu svetu ali pa morebiti celo določenim članom uprave zazdelo”.
Opozicija je proti. Meni, da ne bo šlo za demografski sklad, saj da ne bo rešil težave manka v pokojninski blagajni, in izpostavlja centralizacijo celotnega premoženja države. Levica, LMŠ, SD in SAB so danes DZ predlagale, naj za vladni predlog zakona o demografskem skladu razpiše posvetovalni referendum. Če s predlogom ne bodo uspele, bodo sprožile postopke za naknadni zakonodajni referendum.
Soniboj Knežak (SD) je ocenil, da se bo “zakon ukvarjal z vsem drugim, le z dejanskim problemom – finančnim primanjkljajem v pokojninski blagajni – ne”. Dejal je, da se zavedajo, da niti njihov predlog (ki ga je DZ oktobra lani zavrnil) niti vladni ni končna rešitev, da naslavlja majhen del primanjkljaja pokojninske blagajne in da bodo potrebni tudi drugi ukrepi. Poudaril je, da je to tema, o kateri je potreben širši družbeni konsenz.
Andreja Zabret (LMŠ) je menila, da “ne gre za sklad v pravem pomenu besede ali za polnjenje pokojninske blagajne, čemur bi moral biti ta sklad namenjen, ampak … le za poskus prevzema nadzora nad državnim premoženjem”. V LMŠ imajo velik pomislek, da bodo na sklad prenesena podjetja, ki so strateškega pomena za Slovenijo, podjetja, ki sledijo ekonomskim ciljem, in podjetja, ki opravljajo javno službo. Menijo, da bi morale biti na skladu le portfeljske naložbe.
Alenka Bratušek (SAB) je navedla stališča poslanskih skupin DeSUS, SMC in NSi iz razprave o predlogu zakona o demografskem skladu, ki ga je vložila SDS, maja 2019, v katerih so te poslanske skupine izražale dvom o centralizaciji celotnega premoženja države, sedaj pa predlagano rešitev podpirajo. Sicer je poudarila, da bo s prenosom država ostala brez premoženja – z izjemami, ki da da so “fevd ene stranke”.
Opozicijske SD, LMŠ in SAB med drugim z dopolnili predlagajo, da bi v sklad preoblikovali Kapitalsko družbo (ne SDH, kot je predlagano) in da se za upravljanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja določbe tega zakona ne bi uporabljale.
Luka Mesec (Levica) je ocenil, da zaradi takšne ustanovitve sklada pokojnine ne bodo nič višje. Smoter sprejemanja zakona tako vidi v tem, da bo vlada lahko “piarovsko” rekla, da je ustanovila sklad in da bodo zaradi tega pokojnine nekoč višje, ter da bo centralizirala premoženje. “Vztrajam pri tem, da je največja skrb pri tem demografskem skladu ta, da ima največja vladna stranka enostavno tendenco po centralizaciji premoženja in konsolidaciji svoje politične moči skozi to,” je dejal.
Mesec se je med drugim vprašal, zakaj bi Slovenska tiskovna agencija pristala v demografskem skladu. “Kaj ima institucija, ki je ustanovljena za to, da skrbi za fluktuacijo novic v neki družbi, da vzpostavlja javno sfero in opravlja javno službo, kaj ima ta institucija za vraga za početi oziroma kje je njena misija, da naj bi polnila pokojninsko blagajno? To je popolnoma skregano s kakršnokoli pametjo,” je poudaril. “Edini razlog, zakaj gre Slovenska tiskovna agencija v ta demografski sklad, je, da je do sedaj niste uspeli zlomiti,” je ocenil.
