DZ je ob obstrukciji SDS odločil, da posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ne bo. Za razpis, ki ga je predlagala SDS, so glasovali štirje poslanci. Proti jih je bilo 47. V SDS so se za obstrukcijo odločili, ker po njihovem mnenju še niso izpolnjeni pogoji za obravnavo te točke.
Po besedah Karmen Furman iz SDS, ki je predstavila predlog za razpis posvetovalnega referenduma, bi poseben dodatek k pokojnini po predlogu zakona dobili “posamezni privilegirani kulturni izbranci”. V SDS so bili po njenih besedah vselej naklonjeni spodbujanju in nagrajevanju umetnikov, vendar pa mora to temeljiti na jasnih in vnaprej določenih merilih. Ob tem je treba zasledovati načelo pravičnosti, strokovnosti in objektivnosti, česar pa predlagani zakon ne počne, je dejala.
Hkrati je napovedala obstrukcijo SDS pri obravnavi te točke. Kolegij predsednice DZ je namreč na torkovi seji glasovanje o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma uvrstil na današnjo izredno sejo DZ, čeprav so v SDS temu nasprotovali. Predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič so z dopisom pozvali k umiku, ker menijo, da gre za kršitev 184. člena poslovnika. V skladu z njim se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. Ta rok se po njihovem mnenju še ni iztekel, tako da bi morali o pobudi odločati šele po 30 dneh po vložitvi.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je v nasprotju s SDS trdil, da predlog zakona o dodatku k pokojnini omogoča, da bodo postopki priznavanja in odmere dodatka k pokojninam pregledni in z jasno določenimi cilji, merili in pravili ravnanja. S tem je po njegovem opozorilu zagotovljena zakonitost odločanja in enakopravna obravnava predlagateljev. Veljavni zakon iz leta 1974 je po drugi strani zastarel in pomanjkljiv, saj ne opredeljuje natančnih kriterijev za priznanje in odmero izjemnih pokojnin, je opomnil.
Poslanske skupine koalicije so v predstavitvi stališč izpostavile prednosti predlaganega zakona in bile hkrati kritične do SDS. Predlogi za posvetovalni referendum so sicer legitimno orodje, je v imenu SD dejal Jonas Žnidaršič. Pri tem pa je obžaloval, da se vse pogosteje uporabljajo kot politično orodje za zavlačevanje in politizacijo zakonodajnih procesov, namesto da bi bili uporabljeni za posvetovanje z državljankami in državljani pri ključnih vprašanjih strateškega pomena.
Prav tako tudi v Levici predlog za razpis posvetovalnega referenduma vidijo kot “še eno poleno pod noge te vlade, še malo peska v kolesje zakonodajne procedure pod krinko demokratičnih mehanizmov”. Obstoječa zakonska ureditev na področju nagrajevanja za izjemne umetniške dosežke je po pojasnilu Tatjane Greif iz Levice neustrezna in preživeta, zato je ministrstvo za kulturo tudi pripravilo nov predlog.
V Svobodi pa so spomnili, da je na pomanjkljivosti veljavne ureditve opozorilo že računsko sodišče leta 2009. “Ne smemo dopustiti, da bi se ovirala sistemska ureditev področja, ki zadeva ne le umetnike, ampak tudi širšo kulturno in družbeno javnost,” je pozvala Alma Intihar iz Svobode. Slovenske umetnice in umetniki so po njenih besedah pogosto prekarni delavci z nizkimi prihodki in pokojninami, ki ne odražajo njihovega prispevka k družbi.
Medtem se v opozicijski NSi poraja sum, da bodo po predlogu zakona nagrajeni vladi všečni posamezniki, ostali pa bodo diskriminirani. Iva Dimic iz NSi je kot drugo sporno zadevo omenila, da bodo načrtovani dodatki izplačani ob pokojnini, medtem ko je v državi več kot 300.000 upokojencev s pokojnino pod 903 evre, kolikor znaša prag tveganja revščine.
