Slovenija

DZ-ju v dveh letih volilne zakonodaje ni uspelo uskladiti z ustavo – rok se izteka danes

Pobudo za iskanje rešitev je prevzel Borut Pahor

Izteka se rok, ki ga je ustavno sodišče dalo DZ-ju, da uredi volilno zakonodajo. Ustavno sodišče je namreč 21. decembra 2018 ugotovilo, da je del zakonodaje o volitvah v DZ zaradi prevelikih razlik med volilnimi okraji v neskladju z ustavo.

Ustavno sodišče je DZ-ju decembra 2018 naložilo, da mora odločbo urediti v dveh letih. Pobudo za iskanje rešitve je prevzel predsednik republike Borut Pahor, ki je pripravil več posvetov s strokovnjaki in predstavniki političnih strank. Pogovarjali so se o dveh mogočih poteh za uresničitev ustavne odločbe, prva je preoblikovanje volilnih okrajev s spremembo njihovih meja, druga pa njihova ukinitev in uvedba prednostnega glasu.

Predsednik Pahor je v okviru prizadevanj za uresničitev sprememb volilne zakonodaje junija letos na lastno pobudo nagovoril DZ. Pred njim se je za takšno potezo odločil le predsednik Türk leta 2008. Foto: BoBo

Ta je imela več podpore. Vendar pa sta bila oba poskusa, da bi državni zbor sprejel novelo zakona o volitvah v DZ, ki je predvidevala ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, neuspešna. Predlog bi v DZ-ju moralo podpreti 60 poslancev, a so marca ob prvem poskusu zmanjkali trije glasovi, v drugem poskusu pretekli petek pa pet. Med tistimi, ki so predlog podprli, so bili poleg opozicije tudi poslanci koalicijskih strank SMC-ja in NSi-ja.

Ker ukinitev volilnih okrajev tudi v drugo ni dobila zadostne podpore, je zdaj pričakovati, da bo vložen predlog za spremembe meja volilnih okrajev, čemur so naklonjeni predvsem v SDS-u in DeSUS-u. Predlog so na ministrstvu za javno upravo s koalicijskimi strankami usklajevali dalj časa, za njegovo sprejetje pa zadostuje navadna večina v DZ-ju, torej 46 poslanskih glasov.

V vsakem primeru pa bo državni zbor z izvedbo ustavne odločbe zamujal. Kot je sredi junija poslanke in poslance opozoril predsednik Pahor, bi odlašanje s spremembami volilne zakonodaje utegnilo imeti usodne posledice, saj se volitve v DZ po 21. decembru “ne bi mogle izogniti utemeljenim očitkom o njihovi protiustavnosti in nelegitimnosti”.

Via
STA
Source
MMC

Povezani Članki

Back to top button