DS v petek o vetu na novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah

Državni svetniki bodo v petek na izredni seji odločali o predlogu za odložilni veto na novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah. Predlog veta je vložila komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki je med drugim izpostavila nesorazmernosti in nejasne opredelitve, ki jih po njihovi oceni vsebuje zakon.

Komisija je za svojo odločitev navedla več razlogov. “Sprejeti zakon pomeni le nesorazmerno (šestodstotno) prikrito obdavčitev slovenskih izdajateljev in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, ker jih postavlja v podrejen položaj v primerjavi s tujimi ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev, ki na slovenskem trgu le pridobivajo prihodke, v avdiovizualno produkcijo pa ne vlagajo,” so zapisali v predlogu za veto.

Dodali so, da zakon tudi nedosledno oz. nejasno opredeljuje prispevek za razvoj evropskih avdiovizualnih del. Poudarili so nejasnost glede tega, ali so osnova za določitev prispevka vsi prihodki od avdiovizualnih medijskih storitev ali zgolj od avdiovizualnih medijskih storitev in naročnin ter oglaševanj.

Poleg tega so izpostavili pomanjkljivo opredelitev Sklada za evropsko avdiovizualno produkcijo, ki se bo financiral s prispevkom za razvoj evropskih avdiovizualnih in bo z njim upravljalo ministrstvo za kulturo. Pojasnili so, da v zakonu niso opredeljena merila za porabo teh sredstev oz. je to prepuščeno podzakonskim aktom ali presoji ministrstva.

Opozorili pa so tudi na problematiko direktive EU. “Direktivo EU bi bilo treba ustrezno implementirati v slovenski pravni red, upoštevajoč slovensko nacionalno posebnost, identiteto, slovenski jezik in pa majhnost slovenskega tako kulturnega kot gospodarskega trga oz. realnih možnosti in pogojev za slovensko avdiovizualno produkcijo,” so zapisali.

Če bo DS na zakonsko novelo izglasoval odložilni veto, bodo morali poslanci o njej odločati znova, za potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov. S prav toliko glasovi je DZ sicer novelo sprejel na seji minuli teden. Proti je tedaj glasovalo 28 poslancev.

Glavni cilj novele naj bi bila sicer uskladitev tega področja s pravnim redom EU. Novela po navedbah vlade tudi odpravlja pomanjkljivosti, ki so se pokazale ob izvajanju zdajšnjega zakona, ter zagotavlja jasnejše zakonske določbe.

Source
STA
Back to top button