Državni svet bo v četrtek na izredni seji odločal o predlogu odložilnega veta na zakon o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije, ki ga je DZ sprejel 23. maja. Predlog veta je pripravila komisija DS za državno ureditev, ki meni, da je zakon nekonsistenten, pa tudi ustavno sporen.
Komisija DS za državno ureditev je o predlogu veta odločala na pobudo državnega svetnika Andreja Poglajna. V obrazložitvi pa komisija izpostavlja, da Slovenija zagotavlja zelo visoko raven spoštovanja kulturne raznolikosti slovenske družbe in zagotavlja ohranjanje svoje kulture, jezika in identitete vsem svojim prebivalcem.
Sprejeti zakon o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije pa po njihovi oceni “uveljavlja neupravičeno diskriminacijo med pripadniki različnih narodnostnih opredelitev, hkrati pa predstavlja grožnjo za poslabšanje položaja pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, ki prebivajo v Sloveniji”.
Komisija dodaja, da je že parlamentarna zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju iz februarja letos zapisala, da ustava na kolektivni ravni ne ureja in ne dopušča posebnega varstva in pravic drugih narodnih skupnosti razen italijanske, madžarske in romske. Zakon je zato ustavno sporen, saj pripadnikom narodov z območja nekdanje Jugoslavije omogoča uživanje večjih pravic kot ostalim prebivalcem, ki se ne opredeljujejo kot Slovenci, Italijani, Madžari ali Romi, menijo v komisiji DS za državno ureditev.
Problematično se jim zdi tudi, da zakon kot pripadnice in pripadnike narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) opredeljuje vse pripadnice in pripadnike teh narodov, “ki so prebivalci Republike Slovenije”. “Gre za nenavadno določbo, saj so posebne kulturne pravice običajno pridržane državljanom posamezne države,” izpostavljajo.
Med drugim pa navajajo še, da je že zakonodajno-pravna služba DZ v svojem mnenju opozorila, da je zakon nekonsistenten, uporablja napačna poimenovanja in opredelitve, način uvajanja pravic ni jasen, poleg tega pa obstaja velika diskrepanca med določbami v zakonu in obrazložitvami, kaj naj bi določbe pomenile in prinašale.
Zakon predvideva, da se bo financiranje oz. sofinanciranje kulturnih projektov in programov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije prek javnih pozivov oz. javnih razpisov preneslo z Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti na ministrstvo za kulturo. Predvideva tudi, da bo Svet za vprašanja pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji dobil status stalnega vladnega posvetovalnega telesa, ki mu bo predsedoval minister za kulturo.
DZ je zakonski predlog v drugi obravnavi potrdil v začetku aprila, a je moral pred dokončnim odločanjem o zakonu odločiti še o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma. Razpis referenduma so predlagali v NSi, saj po njihovem mnenju obstoječa zakonodaja omenjenim narodom omogoča, da v polnosti razvijajo svojo kulturo. DZ konec aprila predloga za razpis referenduma ni sprejel. Dokončno pa je nato o zakonu odločili 23. maja.
Zakon so ob nasprotovanju opozicije podprli v vseh treh koalicijskih strankah. Za zakon je glasovalo 50 poslank in poslancev, proti 27. Če bo DS v četrtek na zakon izglasoval veto, bo ob ponovnem glasovanju v DZ za njegovo potrditev potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.
