Prihodki državnega proračuna so v prvih treh mesecih letos dosegli nekaj nad 2,40 milijarde evrov, kar je en odstotek več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so narasli za 37 odstotkov na skoraj 3,68 milijarde evrov. Proračun je zabeležil blizu 1,27 milijarde evrov primanjkljaja, potem ko je bil ta lani ob tem času pri 304,9 milijona evrov.
Kot v objavi najnovejših javnofinančnih gibanj pojasnjujejo na ministrstvu za finance, so med odhodki najbolj rasli sredstva za zaposlene, subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transferji. Ta povečana poraba je povezana predvsem z epidemijo covida-19 in z blaženjem njenih posledic za podjetja in prebivalstvo.
Državni proračun je tako za protikoronske ukrepe za ublažitev posledic epidemije od januarja do vključno marca zabeležil skupno 830,7 milijona evrov odhodkov, povečana poraba pa se pozna tudi pri stroških dela v javnem sektorju zaradi koronskih dodatkov.
Skupni davčni prihodki so bili sicer v prvih treh mesecih leta medletno za 2,2 odstotka nižji in so se ustavili pri 1,96 milijarde evrov. Od tega je bila zbrana dohodnina s 407,2 milijona evrov višja za 12,2 odstotka. Na tolikšno rast je po pojasnilih ministrstva najbolj vplivala akontacija dohodnine, ki je bila višja za 64 milijonov evrov in je bila v večji meri odsev višjih izplačil dodatka za delo v rizičnih razmerah v javnem sektorju.
Prihodki od davka od dohodka pravnih oseb so dosegli 201,9 milijona evrov in bili medletno nižji za 5,1 odstotka. Kot pravijo na ministrstvu, so številni zavezanci zaradi upada gospodarske aktivnosti že v drugi polovici 2020 zaradi epidemije zaprosili za znižanje akontacij tega davka, kar se med drugim odraža v nižji realizaciji v prvih treh mesecih tega leta.
Od strukturno najpomembnejšega davka na dodano vrednost (DDV) se je v proračun nateklo 806,3 milijona evrov, kar je bilo za 9,6 odstotka manj kot v enakem času lani. Nižja realizacija je po navedbah ministrstva posledica odlogov oziroma obročnega odplačevanja davčnih obveznosti in delne zaustavitve gospodarske aktivnosti ter zmanjšane potrošnje v času spopadanja z epidemijo. Tudi prihodki od trošarin so bili nižji, in to za 1,9 odstotka. Dosegli so 308,1 milijona evrov.
Prejeta sredstva iz EU pa so se ob nekoliko pospešenem črpanju proti koncu izvajanja večletnega finančnega obdobja EU 2014-2020 medletno povečala za 16,5 odstotka na 231,8 milijona evrov.
Na odhodkovni strani strani so se med tekočimi odhodki obveznosti za plačilo plač in prispevkov v primerjavi z enakim obdobjem lani povišale za 13,2 odstotka na 391,3 milijona evrov. To povišanje je po pojasnilih ministrstva v večji meri posledica napredovanj in dogovora o plačah v javnem sektorju, sprostitve delovne uspešnosti in drugih stroškov dela v javnem sektorju ter dodatkov za delo v rizičnih razmerah.
Za 12,6 milijona evrov ali 6,9 odstotka so bili medtem nižji izdatki za blago in storitve, ki so se ustavili pri 170 milijonih evrov.
Izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti so bili s 385,6 milijona evrov zaradi upravljanja z dolgom v zadnjih letih medletno za 12,5 odstotka nižji od primerljivega obdobja v 2019.
V okviru tekočih transferjev je proračun za subvencije v prvih treh mesecih leta namenili 285 milijonov evrov. To je bilo za 80,6 odstotka več od enakega obdobja lani. Od tega je šlo 86,7 milijona evrov za ukrep subvencioniranja čakanja na delo ter 47,6 milijona evrov za povračila nadomestila plače po odrejeni karanteni.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjeno 836,1 milijona evrov oz. 113,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Med temi so se za 25,2 odstotka na 180,5 milijona evrov povečali družinski prejemki in starševska nadomestila. Ob tem je država 250,9 milijona evrov ali 125,9 odstotka več namenila transferjem za zagotavljanje socialne varnosti. Od tega je 102 milijona evrov odpadlo na koronski mesečni temeljni dohodek.
V okviru drugih transferjev posameznikom, ki so dosegli 314,6 milijona evrov, je bilo za omilitev posledic epidemije namenjenih 196 milijonov evrov pomoči v obliki delnega povračila fiksnih stroškov, 60 milijonov evrov pa so znašala izplačila kriznega dodatka zaposlenim.
Drugi tekoči domači transferji so bili glede na enako obdobje lani višji za 39,5 odstotka in znašali nekaj manj kot 1,19 milijarde evrov. Transferji javnim zavodom so se ustavili pri 781,8 milijona evrov, kar je 56,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Glavnina povečanja po pojasnilih ministrstva izhaja iz višje obveznosti za stroške dela, ki so bili v prvih treh mesecih letos višji za 236,8 milijona evrov.
Glede na lansko prvo trimesečje so bila za 25,9 odstotka višja tudi izplačila investicijskih odhodkov in transferjev, ki so skupaj znašala 124,3 milijona evrov. Najvišja rast je zabeležena na področju nakupa opreme, kjer so odhodki dosegli 19,2 milijona evrov. V okviru tega je šlo za nakup vojaške opreme 14 milijonov evrov.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne – proračun, zdravstvena in pokojninska blagajna ter proračuni lokalnih skupnosti, je v trimesečju medtem zabeležila približno 4,80 milijarde evrov prihodkov in 6,10 milijarde evrov odhodkov. Prihodki so bili višji za 3,3 odstotka, odhodki pa za 21,5 odstotka. Primanjkljaj je dosegel skoraj 1,30 milijarde evrov.
