SlovenijaGospodarstvo

Dravske elektrarne letos s tretjo najboljšo proizvodnjo v zgodovini

Dravske elektrarne Maribor (DEM), največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, bodo letošnje leto zaključile s tretjo največjo proizvodnjo v zgodovini družbe. Kot so sporočili, bo ta do konca leta znašala približno 3150 gigavatnih ur, kar je skoraj 19 odstotkov nad načrtovanim dosežkom.

 

Po besedah direktorja DEM Andreja Tumpeja zaključujejo eno najbolj nenavadnih let, ki je vsem skupaj marsikaj vzelo, a smo po drugi strani bogatejši za nove izkušnje in spoznanja. Zasluge za odlično proizvodnjo ter pripravljenost hidroelektrarn je pripisal sodelavcem, ki so, ne glede na epidemijo in zaradi nje sprejete ukrepe, ves čas opravljali tekoča in nujna vzdrževalna dela.

“Ugodna hidrologija in vremenski pogoji, predvsem pa visoka pripravljenost naših proizvodnih objektov, so omogočili, da bomo letos dosegli tretjo najboljšo proizvodnjo v sedemdesetletni zgodovini družbe,” je dejal Tumpej in dodal, da so se ves čas zavedali, da so zlasti v teh časih ena ključnih dejavnosti za funkcioniranje družbe kot celote.

Sicer pa njihovo delo ne zajema le vzdrževanja obstoječih proizvodnih enot, temveč tudi razvoj novih elektrarn za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, pri čemer se osredotočajo na vetrno, sončno in geotermalno energijo ter hranilnike električne energije. S tem sledijo usmeritvam države, ki se je zavezala k dvigu proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.

Med drugim načrtujejo postavitev trinajstih vetrnih agregatov na treh različnih lokacijah severovzhodne Slovenije. Vsi trije projekti so po besedah Tumpeja v fazi že sprejetega sklepa o državnem prostorskem načrtovanju, s tem pa so začeli izdelovati vse potrebne študije, ki bodo dale jasne odgovore o dejanski možnosti postavitve.

Med zastavljenimi projekti je tudi postavitev 30-megavatne sončne elektrarne na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin, načrtujejo pa tudi postavljanje geotermalnih elektrarn, potem ko je letos izdelana vseobsegajočo karta pokazala potencial globoke geotermije.

“Ugotovili smo, da bi termični potencial in struktura globokih poroznih plasti na nekaterih lokacijah lahko bila primerna za proizvodnjo električne energije. Za manjše proizvodne naprave je možno tudi izkoriščanje tako imenovanih globokih suhih vrtin z geosondami. Opuščene plinske oziroma naftne vrtine predstavljajo dodatni potencial za proizvodnjo električne energije,” pravi prvi mož DEM.

Med razvojnimi projekti družbe so tudi hranilniki električne energije za zmanjšanje odstopanj proizvodnje, še vedno pa niso obupali niti nad gradnjo črpalne elektrarne Kozjak, ko bo ekonomika to dopuščala in jo bo elektroenergetski sistem potreboval.

Za ta projekt bo dobrodošel tudi nov daljnovod Cirkovce-Pince, ki bo Slovenijo še dodatno povezal s srednjeevropskim prostorom, kjer lahko najdemo potencialne partnerje, ki potrebujejo hranilnike, njihove države pa nimajo takšnih potencialov.

In nenazadnje, kot še dodaja Tumpej, glede na to, da je Drava energetsko izkoriščena, nadaljujejo s postavitvijo malih hidroelektrarn na njenih pritokih in drugih primernih manjših vodotokih.

Lansko leto je bilo za DEM povprečno, saj je proizvodnja električne energije znašala 2744 gigavatnih ur, kar je bilo šest odstotkov manj kot leta 2018 in za malenkost pod načrti. Vseeno so s skoraj 240 zaposlenimi ustvarili 67,7 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj pet odstotkov več kot leto pred tem. Hkrati je družba k dobičku HSE, katerega del je, prispevala 5,1 milijona evrov, to pa je skoraj 40 odstotkov manj kot leta 2018.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button