Dostavljalci hrane v Ljubljani oštevilčeni in še vedno brez sindikata

Ponudnika dostave hrane na dom Glovo in Wolt sta v Ljubljani kljub ostremu nasprotovanju sindikata Mladi plus oštevilčila kurirje. Kot so za STA pojasnili v sindikatu, z dostavljalci hrane še vedno vodijo dialog, ena od tem pa ostaja njihovo sindikalno organiziranje.

 

V sindikatu Mladi plus so si močno prizadevali preprečiti oštevilčenje, saj da bo prineslo “ovajanje, sankcioniranje”, porajalo pa se jim je tudi vprašanje, kako bodo pristojni zagotovili, da ne bo prihajalo do sankcij v primeru neupravičenih ali celo lažnih prijav. Proti registraciji, izvedeni zaradi številnih pritožb meščanov nad vožnjo kurirjev, je bil tudi minister za delo Luka Mesec.

Sindikat Mladi plus, ki sodi pod okrilje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, se sicer že nekaj časa trudi organizirati kurirje. “Glavni namen je organizirati kurirke in kurirje in jim pomagati pri izboljšanju njihovih razmer. Sindikat mladi plus jim tu nudi prostor, nekateri so se že včlanili k nam, začeli pa so se tudi pogovori o sindikatu kurirjev. Kurirji si želijo prostora za organiziranje, za izmenjavo mnenj, predvsem pa si želijo pogovora z vodstvoma Glova in Wolta, zato verjamemo, da je delavsko predstavništvo oz. sindikat tu ključnega pomena,” je nedavno poudarila predsednica sindikata Tea Jarc.

V sindikatu še naprej skušajo voditi tudi dialog s predstavniki obeh platform. Kot so zdaj pojasnili za STA, so imeli pred kratkim srečanje v Glovu, na katerem so odgovornim prestavili tegobe in zahteve kurirjev. “Sestanek je potekal ravno po tistem, ko je sodišče v Španiji Glovu zaradi prikritih zaposlitev naložilo 80 milijonov evrov kazni in zaposlovanje delavcev. Kot si predstavljate, smo si stali na nasprotnih bregovih, a verjamemo, da se bomo v prihodnje še pogovarjali, tudi v kontekstu sindikata njihovih delavcev,” so napovedali.

Sindikat je sicer z dostavljalci poleti pripravil predloge, ki bi izboljšali pogoje njihovega dela. Med drugim je pozval k povišanju osnove za dostavo, dodatku na kilometre na osnovi realne razdalje ter dodatkoma za amortizacijo in malico.

V ZSSS ureditev področja platformnega dela vidijo kot eno od prioritet. Ta atipična oblika dela je namreč v zadnjih letih dobila velik zagon, na drugi strani pa ostaja neregulirana, brez zakonskega okvirja. Da takšne oblike dela ne bodo postale družbeno sprejemljive, je treba takojšnje ukrepanje, so prepričani.

Source
STA
Back to top button