Na vrhovnem sodišču danes prvič poteka dan odprtih vrat. Obiskovalci bodo lahko zastavili vprašanja tudi predsedniku vrhovnega sodišča Miodragu Đorđeviću, ki poudarja, da sodstvo ni le ena od vej oblasti, temveč tudi pomemben del družbe. Na ogled je tudi mednarodna razstava sodniških tog iz več kot dvajsetih evropskih držav.
Kot pove že njegovo ime, je dan odprtih vrat namenjen temu, da se sodstvo, predvsem vrhovno sodišče, odpre državljanom, je v današnji izjavi za medije poudaril Đorđević.
Sodstvo je pomemben del družbe, “zato je prav, da omogočimo ljudem, da pridejo v sodne prostore, vidijo okolje, v katerem delamo sodniki, tudi predsednik, in da vidijo, da se za sodnimi odločbami in imeni ter priimki sodnikov skrivajo ljudje iz krvi in mesa,” je navedel predsednik vrhovnega sodišča, ki bo danes odgovarjal tudi na vprašanja obiskovalcev.
Z dnevom odprtih vrat na vrhovnem sodišču obeležujejo tudi evropski dan sodstva, ki ga zaznamujemo v petek, in bližajoči dan slovenskega pravosodja, ki ga bomo praznovali 4. novembra.
“Eno od mojih vodil, ko sem prišel na funkcijo predsednika vrhovnega sodišča, je bila transparentnost in odprtost delovanja, vzpostaviti še boljši stik z državljani in na ta način povečati medsebojno razumevanje in ugled, ki ga sodstvo uživa v javnosti,” je dodal Đorđević.
Glede zaupanja javnosti v sodstvo pa poudarja, da je ta vidik za sodstvo zelo pomemben. “Če pogledamo rezultate, ki jih kažejo analize zadovoljstva javnosti, se ti izboljšujejo, sodstvo vsako leto izboljšuje zaupanje pri državljanih. To je zelo pomembno zato, ker na ta način pomagamo pri vladavini prava, vzpostavljanju pravične in socialne države, to pa je zelo pomemben vidik tudi za pozitivno vzdušje v državi,” je poudaril.
Z željo, da pridobijo kandidate za sodniški poklic, pa so se povezali tudi s srednjimi šolami in pravnimi fakultetami in organizirajo obiske za dijake in študente. V sodstvu namreč primanjkuje kandidatov za pripravnike in strokovne sodelavce, kar Đorđević pripisuje predvsem plačni situaciji.
“Plačno situacijo pri sodnikih smo v določeni meri uspeli popraviti, treba pa se je zavedati, da je prav tako pomembna situacija sodnega podpornega osebja. To so strokovni sodelavci, pripravniki in drugi zaposleni na sodišču. Izrazil sem podporo njihovim prizadevanjem za uresničitev Bele knjige, saj sodniki brez sodnega osebja ne moremo opravljati svojega poklica, poslanstva,” je izpostavil.
Obiskovalci si danes lahko ogledajo tudi mednarodno razstavo sodniških tog. Slovenski sodniki letos namreč obeležujejo 30. obletnico sprejema zakonov o sodiščih in o sodniški službi, ki sta uzakonila tudi obvezno nošenje sodniških tog.
“V lanskem letu smo pripravili razstavo sodniških mečev in palic. Ker je bila razstava zelo pozitivno sprejeta, smo letos nadaljevali z naslednjo sodniško insignijo, to so sodniški ornati oziroma sodniška oblačila,” je pojasnil avtor razstave Igor Zemljič.
Poleg tog, ki jih lahko vidimo na slovenskih sodiščih, si obiskovalci lahko ogledajo tudi izvirnike sodniških tog iz več kot dvajsetih evropskih vrhovnih sodišč in treh mednarodnih sodišč. Na razstavi se lepo vidi razlika med državami, ki imajo veliko tradicijo sodniških tog, in državami, ki so sodniške toge uvedle v zadnjih 30 letih, poudarjata avtorja razstave.
Kroj za slovenske sodniške toge so izdelali v tovarni Labod po vzoru francoskih tog, izdelali pa so jih v Idriji. Po istem kroju so naredili toge za slovenske tožilce, državne odvetnike in odvetnike, je med drugim pojasnila soavtorica razstave Maja Vavtar.
