Do zdravega okolja po mnenju panelistov predvsem z doslednim spoštovanjem prava

Za učinkovito varstvo okolja je treba vzpostaviti družbeni sistem, v katerem bodo pravna določila dosledno spoštovana, okoljevarstvene organizacije pa obravnavane kot enakovredni sogovorniki v postopkih, so ocenili sodelujoči na današnji spletni okrogli mizi. Pomembno je, da vodenje z zgledom prevzame Evropska komisija, so izpostavili.

Kot je na dogodku v organizaciji evropskega poslanca Milana Brgleza (S&D/SD) dejala Vasilka Sancin z ljubljanske pravne fakultete, je varstvo okolja tudi v pravnem in političnem kontekstu močno pridobilo na pomenu, pa naj gre za podporo skrbi za okolje ali nasprotovanje okoljevarstvenim organizacijam.

Vedno bolj se razvija tudi praksa pravnih postopkov, v katerih posamezniki uveljavljajo človekove pravice tako, da trdijo, da jim je neka posledica nastala zaradi neustreznega naslavljanja podnebnih sprememb. Za Slovenijo je po njenih besedah med drugim zanimiv primer iz lanskega septembra, ko je šest mladih Portugalcev na Evropsko sodišče za človekove pravice vložilo tožbo proti 33 evropskim državam, med katerimi je tudi Slovenija. Očitajo jim, da ne storijo dovolj v boju proti podnebnim spremembam in s tem posegajo v njihove pravice.

“Krepi pa se tudi zavedanje, da so okolju škodljivi projekti dolgoročneje gledano tudi ekonomsko neupravičeni,” je dodala.

V nadaljevanju so se osredotočili predvsem na Aarhuško konvencijo, ki se nanaša na dostop do informacij, udeležbo javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Med drugim so razpravljali o ozadju ugotovitve odbora za skladnost Aarhuške konvencije, da so pri ravnanju Evropske komisije pomanjkljivosti glede spoštovanja določil konvencije.

Kot je izpostavila Maša Kovič Dine z ljubljanske pravne fakultete, se EU v ničemer ne razlikuje od ostalih pogodbenic Aarhuške konvencije, zato mora njena določila dosledno spoštovati. Na to je opozoril tudi Aljoša Petek iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij.

“Gre preprosto za to, da se moramo vprašati, kakšen je odnos Evropske komisije do mednarodnega prava. Včasih imam občutek, da se postavlja nad mednarodno pravo,” pa je izpostavil Brglez. Da ima Bruselj do mednarodnega prava pogosto vprašljiv odnos, je menila tudi Sancinova.

Nekdanji minister za okolje in prostor ter strokovnjak za prostorsko in okoljsko sociologijo Pavel Gantar je ob tem pozval k ureditvi družbenih razmer do te mere, da ljudem sploh ne bo treba posegati po pravnem varstvu, ki ga sicer zagotavlja Aarhuška konvencija. “Zmanjšati moramo število tistih, ki so se prisiljeni zateči k temu zadnjemu sredstvu,” je dejal.

Source
sta.si
Back to top button