Matej Štakul v komentarju Prehod na eno izmeno podoben samomoru piše o novomeški avtomobilski tovarni Revoz, v kateri je bilo še leta 2018 zaposlenih 3400 ljudi. Vodstvo podjetja je začelo pogovore s socialnimi partnerji za pripravo prehoda na eno izmeno, posledično pa bo zaposlitev izgubilo 450 ljudi. Z aprilom jih bo imelo delo približno 1650.
“Da bodo prešli na enoizmensko delo, je za podjetje lahko velika nevarnost, saj je tovarna v eni izmeni težko konkurenčna. Velik problem je tudi višanje minimalne plače, saj slovenskega delavca lastniki še vedno primerjajo s turškim ali romunskim, in ne nemškim, na primer. Zato ne čudijo besede nekdanjega predsednika uprave Kaana Özkana, ki je ob dvigu minimalne plače leta 2020 dejal: ‘Seveda sem vesel višjih plač, je pa po drugi strani ta dvig, kar zadeva učinkovitost tovarne, velik problem.’ To čudi tudi zato, ker je bila v Revozu dodana vrednost na zaposlenega vedno občutno višja, kot je bilo povprečje v državi (leta 2020 60.200 evrov, v državi 47.000), zato bi si višje plače (v podjetju je bila pred letom povprečna 1700 evrov bruto) lahko privoščili. A tovrstna pogajanja so trenutno na stranskem tiru, ključno je preživetje podjetja.”
