Matej Zorko v komentarju S premislekom v investicije za prihodnost piše o dograditvah in posodobitvah železniških prog v Sloveniji. Avtor odgovorne poziva, da racionalno izbirajo projekte ter trošijo državni in evropski denar na način, da bo učinek večji za vse, ne le za tiste, ki imajo interes zaslužiti z gradnjo.
“Pravilen recept bi bil obstoječe, več kot sto let stare proge docela obnoviti v smislu, da z zamenjavo spodnjega in zgornjega ustroja proge (po domače, da zamenjamo kamnito podlogo, pragove in tirnice) dobimo najboljše mogoče pogoje za vožnjo vlakov. Na drugi strani pa hkrati začnemo graditi nove, vzporedne proge, ki bodo zaradi ugodnejšega poteka trase dopuščale višje hitrosti. Zakaj nebi zgradili nove proge s postajo v vzhodnem delu Kranja, ki bi dosegla Ljubljano ob robu mednarodnega letališča Jožeta Pučnika, ki danes sploh nima ustrezno urejenega javnega prevoza s prestolnico? Ali si Novo mesto ne zasluži ob avtocesti, ki bistveno skrajša čas potovanja glede na obstoječe regionalne ceste, tudi nove, moderne železniške povezave po novi trasi? Zakaj ne bi drugi tir kamniške proge namesto skozi Domžale potekal denimo ob robu Mengša z vmesno povezavo z novo progo do Kranja mimo že omenjenega letališča?”
