AktualnoSlovenijaGospodarstvo

Dem ob dnevu voda poudarja pomen hidroenergije ob spoštovanju okolja

Družba Dravske elektrarne Maribor (Dem) pred svetovnim dnevom voda 22. marcem poudarja pomen pridobivanja električne energije iz vodnih virov ob hkratnem spoštovanju zahtev narave in okolja. Stroka zna vplive hidroelektrarn z odgovornimi ukrepi izničiti oz. nadomestiti na način, ki je sprejemljiv za vse, poudarjajo.

“Energetiki nismo ljudje z drugega planeta, smo državljani te države, ki nam je mar za okolje in naravo. A mar nam je tudi, kako v Sloveniji zadržati vodo, ki bo omogočala namakanje kmetijskih površin, kako dvigniti podtalnico, ki bo vir namakalnih sistemov, kako urediti protipoplavne zaščite, kako revitalizirati degradirana območja, kako oživiti obrečne površine idr. – odgovore na našteta vprašanja bo slej kot prej treba najti,” so v sporočilu za javnost zapisali v Demu.

Zajezitve rek so po njihovem mnenju primerna rešitev za večino teh “znank”, proizvodnja električne energije pa ob tem le ena v vrsti doprinosov za družbo in okolje. “Vsak objekt, od pasje ute do industrijskega objekta, ima vpliv na okolje in ga spremeni, a stroka zna danes spremembe in vplive, ki jih prinesejo hidroelektrarne, z odgovornimi ukrepi izničiti oziroma nadomestiti na način, ki je sprejemljiv za vse, nemalokrat pa celo nadgradi kakovost življenja in bivanja,” so prepričani.

Menijo, da bodo potrebe gospodarstva in gospodinjstev po električni energiji vedno večje. “Nepravilno je razmišljanje, da lahko znižamo porabo električne energije (zgolj) z učinkovitejšo rabo – je že res, da se bo na ta način zmanjšala poraba energije, a poraba električne energije se bo ob prehodu v nizkoogljično družbo le dvigovala,” dodajajo.

Reka Drava je energetsko izkoriščena, kar pomeni, da dodatnih objektov, ki bi omogočali proizvodnjo električne energije iz stanovitnega vodnega vira, na njej ni mogoče zgraditi (načrtuje se le postavitev nekaj malih hidroelektrarn na njenih pritokih), delno oz. popolnoma neizkoriščeni pa vsaj zaenkrat ostajata prav tako primerno vodnati reki Sava in Mura. Tako pozdravljajo podpis koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi.

Menijo, da je dolžnost države, da spodbuja gradnjo energetskih objektov, ki lahko koristijo domače danosti. Hkrati pa je dolžnost vseh, da objekte ob primernem spoštovanju zavez naravi in okolju “sprejmemo in tako poskrbimo, da bo domača proizvodnja električne energije tudi v prihodnje v največji mogoči meri zadostila potrebam državljanov in gospodarstva”.

Pravijo, da je zmotno prepričanje, da bomo električno energijo, če je ne bomo v zadostni meri proizvedli doma, kupovali v tujini po cenah, ki smo jih navajeni. “Kupovali jo že bomo, a po znatno višjih cenah, ki se bodo bistveno poznale na položnicah posameznikov, hkrati pa bodo zaradi nekonkurenčnosti zavirale razvoj gospodarstva,” so navedli.

“Hidroenergetski objekti današnjega časa niso več megalomanske stavbe, ki posežejo v okolje in spremenijo veduto reke. Danes so hidroelektrarne večnamenski objekti – kot je mogoče lepo videti na spodnji Savi – ki uredijo marsikatero nevšečnost obrečnega prebivalstva,” poudarjajo. Ob izgradnji se namreč uredi lokalna infrastruktura, turistično-rekreativne in športne površine, poskrbi se za prehode vodnih organizmov ter primerno nadomesti zaradi gradnje odstranjeno rastlinje. “Multiplikativne učinke bodo imele tudi zgrajene hidroelektrarne na srednji Savi in imele bi jih tudi hidroelektrarne na reki Muri,” so prepričani.

Življenje ob Dravi in Soči zaradi hidroelektrarn ni izumrlo, “prej nasprotno, razširilo se je”, pravijo in dodajajo, da so se ob Dravi tudi zaradi primernega upravljanja z brežinami in zgrajenimi gnezditvenimi otoki vrnile nekatere vrste ptic in druge živali.

“Elektroenergetske družbe se zavedamo, da smo v okoljih, v katerih delujemo, gost, zato skrbimo, da tako naravi kot družbi vračamo na načine in v oblikah, ki so najširše koristni,” so zapisali.

Po navedbah Dema je lanski primer pomanjkanja zaščitne opreme ob začetku koronske krize jasen pokazatelj, da v kritičnih razmerah vsaka država najprej poskrbi zase.

“V družbi Dravske elektrarne Maribor smo prepričani, da si je nesmiselno zatiskati oči pred dejstvom, da bodo v prihodnje zadostne količine hrane, vode in energije ključni elementi družbe, ki bo želela zagotavljati optimalne pogoje za življenje in razvoj. Nenadzorovano odtekanje voda iz države bo potrebno zaustaviti ter vodo izkoristiti za namakanje kmetijskih površin, povrnitev preteklih, skoraj uničenih, ekosistemov ter jo nenazadnje izkoristiti za proizvodnjo električne energije, katere poraba bo, tako kažejo svetovni in evropski trendi, zgolj naraščala,” meni direktor Dema Andrej Tumpej.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button