Česa se bolj bojite: brezposelnosti ali migrantov?

Občutek, da je v naši državi manj varno, predvsem v Ljubljani, se zadnje leto še posebej hitro širi. Takšne občutke podpihujejo nekateri mediji, še posebej tisti jasno propagandno profilirani.  Policija poskuša ljudi pomiriti, da razloga za strah ni. Nedavno je na primer javno zanikala objavo, ki se je širila kot požar, da so štirje migranti v ljubljanskem parku Tivoli posilili 22-letnico. Podobno se je zgodilo v začetku junija, ko so bili ljubljanski policisti obveščeni o tem, da naj bi tuji državljan na mestnem avtobusu porezal otroka. Kasneje so sporočili, da so v preiskavi ugotovili, da prijavljenega dogodka v resnici ni bilo. A ti dogodki so očitno pustili posledice. Sodeč po anketi Mediane za Delo se skoraj polovica anketiranih zaradi migracij počuti manj varno.

Uslužbenci trgovine Armyshop, kjer prodajajo vojaško, lovsko in podobno opremo, so za portal Domovina povedali, da delno povečano povpraševanje po osebnih zaščitnih sredstvih (solzivcih in elektrošokerjih) zaznavajo že nekaj mesecev, v zadnjih tednih – po razširitvi informacij o posilstvih, »pa tudi ropih, vlomih in drugih nasilnih dejanjih« – pa je to izjemno naraslo. Predstavnik trgovine je govoril celo o povečanju za tisoč odstotkov. Za nekaj dni so ostali celo brez zaloge. V medijih so se ravno v tem času kot po naključju pojavili članki o novostih na trgu zaščitnih sredstev, o tem, da prihaja vse več inovativnih orodij za našo varnost, kot je denimo zapestnica, ki sprosti močan vonj za odvrnitev posiljevalca, ali gumb, ki ob pritisku pošlje sporočila izbranim osebam in jih obvesti o nevarnosti. 

Pa je varnostna situacija res tako kritična? Na policiji pravijo,  da se okoli 90 odstotkov kaznivih dejanj zgodi v mestih, zato je Ljubljana kot največje slovensko mesto varnostno tudi najbolj obremenjena. Po njihovih podatkih med storilci kaznivih dejanj v Ljubljani z 72 odstotki prevladujejo slovenski državljani, 24 odstotkov storilcev prihaja iz tretjih držav, od tega največ iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova. V 3,7 odstotkih gre za državljane ostalih evropskih držav, približno 6,2-odstotni delež vseh osumljencev pa predstavljajo osumljenci iz preostalih tretjih držav, kot sta na primer Alžirija in Maroko. 

Tudi ko gre za kazniva dejanja, ki naj bi jih izvajali »okrutni« migranti, je statistika neusmiljena. Lansko leto so na območju ljubljanske občine policisti obravnavali 32 kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja. 22 osumljencev je bilo državljanov Slovenije, štirje osumljenci so bili državljani Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova, šest pa jih je bilo iz ostalih tretjih držav. Policija opozarja še, da je pri razlagi teh podatkov treba pojasniti, da so lahko podani zgolj za znane osumljence in da se skupno število osumljencev lahko razlikuje v primerih, kjer ti niso bili znani ali pa je ena oseba osumljena več kaznivih dejanj. Če iz tega izvzamemo samo številke posilstev, se pri podatkih Policijske uprave Ljubljana izkaže, da je bilo lansko leto na širšem območju prestolnice zabeleženih 18 posilstev, kar je sicer več kot v minulih letih. Za največ, kar 11 letošnjih posilstev, so osumljeni slovenski državljani, za sedem posilstev pa državljani tretjih držav (torej državljani iz balkanskih držav in iz držav, iz katerih prihajajo nezakoniti migranti, skupaj). Policija dodatno pojasnjuje okoliščine in statistiko tovrstnih zločinov. Na splošno se največ kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost zgodi v okviru spletnega okolja ali v okviru različnih oblik medsebojne povezave storilcev in oškodovancev. Večina kaznivih dejanj, o katerih so navedli podatke, je bilo storjenih v zaprtih prostorih, na primer v nastanitvenih objektih, bivalnih prostorih ali športnih objektih. Ali drugače: možnost, da bo žensko v zaprtem prostoru posilil njen sorodnik, znanec ali prijatelj, torej nekdo, ki ga žrtev pozna, je še vedno precej večja od možnosti, da jo bo na ulici posilil popoln tujec, torej tudi migrant.

Občutki ljudi, da so ogroženi, torej niso objektivno dejstvo, ampak zmes govoric, medijskega senzacionalizma in utrjenih predsodkov. Na policiji pravijo tudi, da je število obravnavanih kaznivih dejanj v Ljubljani pod desetletnim povprečjem. Največji porast beležijo predvsem na račun povečanja števila premoženjskih kaznivih dejanj. Pri ostalih vrstah kaznivih dejanj beležijo le manjša odstopanja od večletnih povprečij. Ljubljana ni nič bolj nevarna leta 2024, kot je bila leta 2019, nam se le zdi, da je nevarnejša. 

Naše varnosti ne ogrožajo migranti, ampak v prvi vrsti družbeni dejavniki, kot so brezposelnost, revščina, izkoriščanje delavcev, slabo delovanje države in uničevanje okolja.

Simon Smole

Back to top button