Minister Zvone Černač je ob potrditvi slovenskega načrta za okrevanje in odpornost poudaril, da časa za izvedbo naložb in reform ni veliko, zato bo ključno dobro sodelovanje in sklepanje kompromisov med deležniki. Prvi razpisi ministrstev bodo po njegovih napovedih na voljo že letos, predplačila pa je pričakovati v avgustu ali septembru.
Potem ko je slovenski načrt za okrevanje in odpornost v začetku meseca pozitivno ocenila Evropska komisija, so dokumentu danes zeleno luč prižgali tudi finančni ministri EU.
“Po enemu letu od zgodovinskega dogovora voditeljev držav EU o obsežnem svežnju evropskih sredstev ter po zahtevnem obdobju priprave in usklajevanja načrta za okrevanje in odpornost je prišel čas, da zastavljene reforme in naložbe spravimo v življenje – do ljudi,” je v sporočilu za javnost zapisal minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Naložbe v skupni vrednosti 2,5 milijarde evrov in reforme mora Slovenija uresničiti do konca leta 2026. “Izvedba načrtovanih reform bo pogoj za izplačilo sredstev. Časa ni veliko. Sodelovanje in sklepanje kompromisov bosta zato morala biti ključni vodili vseh, ki sodelujejo v procesu priprave, usklajevanja in potrjevanja zakonov in strateških vsebin,” je poudaril minister. Kot je dodal, lahko Slovenija predplačila v višini 13 odstotkov dodeljenih sredstev pričakuje v avgustu ali septembru.
Pomen sodelovanja za doseganje zastavljenih ciljev je izpostavila tudi državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs, ki je vodila proces priprave slovenskega načrta. “Današnja potrditev ključnega razvojnega dokumenta je zmaga ene od najzahtevnejših etap na poti okrevanja in krepitve odpornosti slovenske družbe,” je izpostavila.
Opozorila je, da časa za oddih ne bo veliko. “Dobro sodelovanje med ministrstvi in potencialnimi izvajalci projektov, tako na državni kot na lokalni ravni, bo treba še dodatno okrepiti in spodbujati skozi celotno obdobje izvajanja. Le tako bodo pravočasno pripravljene in izvedene reforme ter kakovostne naložbe, ki bodo prispevale k okrevanju in odpornosti,” je prepričana državna sekretarka.
Koordinacijo nad izvajanjem načrta bo s potrditvijo dokumenta s strani Sveta EU prevzelo ministrstvo za finance kot glavni skrbnik državnega proračuna in nacionalnega reformnega programa.
Slovenija bo nekaj manj kot 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dobrih 700 milijonov evrov posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost usmerila v zeleni prehod, digitalno preobrazbo, podporo gospodarstvu, raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravstvo, socialno varnost in stanovanjsko politiko. Za doseganje podnebnih ciljev je v načrtu predvidenih 42,45 odstotka sredstev oz. za nekaj manj kot 1,054 milijarde evrov naložb, kar je za skoraj štiri odstotke več, kot predvideva evropska uredba. Za digitalne cilje bo Slovenija namenila 21,46 odstotka sredstev oz. 532,75 milijona evrov.
Vzporedno s procesom priprave načrta za okrevanje in odpornost je teklo tudi programiranje sredstev večletnega finančnega okvira 2021-2027. Skladno z načelom komplementarnosti je treba zagotoviti sinergije in razmejitve ukrepov, ki jih bo podprl mehanizem za okrevanje in odpornost, ter na drugi strani sredstva kohezijske politike.
Černač ob tem opozarja, da je treba koriščenje sredstev kohezijske politike, ki so ključna za zmanjševanje razvojnih razlik, pametno načrtovati, pravilno kombinirati in gospodarno uporabljati. Proces programiranja bo zaključen predvidoma konec letošnjega leta. Po potrditvi strateških dokumentov s strani Evropske komisije bi lahko z izvajanjem začeli v drugi polovici prihodnjega leta, napoveduje Černač.
