Ljubljana, 21. decembra – Učinkovito cepivo je pomembno orodje v obvladovanju pandemije covida-19. Cilj cepljenja je preprečiti širjenje novega koronavirusa ter zmanjšati umrljivost in število hospitalizacij zaradi covida-19. STA pred začetkom cepljenja v EU, ki naj bi se začelo v zadnjem tednu leta, objavlja odgovore na nekatera vprašanja o cepljenju in cepivu.
Kako deluje prvo cepivo, s katerim bodo začeli cepiti v EU?
Farmacevtska družba Pfizer je v sodelovanju z BioNTechom razvila cepivo BNT162b2, za katerega je Evropska agencija za zdravila (Ema) danes priporočila izdajo dovoljenja za pogojno uporabo. Cepivo je osnovano na inovativni platformi. Sestavljeno je iz delca molekule RNA novega koronavirusa, ki nosi zapis za tarčni virusni protein. Gre za protein S, ki se nahaja na površju virusa in mu daje prepoznaven bodičast videz, ob tem pa je odgovoren za vstop virusa v celice, kjer povzroči bolezen.
Biosintetsko kodo delčka virusa, ki so jo razvili v laboratoriju, bodo s cepivom vnesli v mišico. Cepivo bo potem v telesu spodbudilo nastanek beljakovine, ki bo sprožila imunski odziv telesa na novi koronavirus.
Ko bodo celice posameznika prebrale genetsko informacijo iz cepiva bodo namreč začele ustvarjati S protein, na kar se bo odzval posameznikov imunski sistem in začel ustvarjati protitelesa in T celice, katerih glavni namen je prepoznavanje in uničevanje invazivnih patogenov ali okuženih celic.
Cepivo z isto tehnologijo je zasnovala tudi farmacevtska družba Moderna. O njem bo Ema po napovedih odločala 6. januarja.
V kolikšnem času se razvijejo protitelesa?
Telo po cepljenju potrebuje čas, da razvije protitelesa. Štiri ali pet dni traja, da v telesu nastanejo prva protitelesa, gre za imunoglobuline M, ki pa še ne delujejo zaščitno. Po tednu dni od cepljenja se začne tvorba zaščitnih protiteles, to so imunoglobulini G, zaščitna raven katerih je dovolj visoka po 10 dneh. Tega obdobja ne moremo skrajšati, je za STA nedavno pojasnil Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Kako učinkovito je?
Po podatkih Pfizerja je učinkovitost njihovega cepiva 95-odstotna. V 28 dneh po prvem odmerku cepiva je med 43.000 vključenimi v testiranje 170 ljudi zbolelo, od tega 162 v kontrolni skupini in osem v skupini, ki je prejela cepivo.
Moderna je v tretji fazi kliničnega testiranja cepiva prišla do rezultatov, da njihovo cepivo v 94,5 odstotka primerov prepreči, da bi posameznik sploh zbolel za covidom-19, popolnoma, oziroma stoodstotno pa prepreči, da bi zbolel za hudo obliko bolezni. Med 30.000 udeleženci študije jih je namreč 95 zbolelo za covidom-19, od tega 90 v kontrolni skupini, ki cepiva ni prejemala, in le pet v skupini, ki so prejeli cepivo. Od 11 primerov zabeleženega hujšega poteka covida-19 ni bil noben iz skupine cepljenih.
Cepiva v heterogeni populaciji verjetno ne bodo zagotavljala tako visoke učinkovitosti, torej da bi cepivo pri 95 odstotkih cepljenih popolnoma preprečilo bolezen. Ti podatki namreč bazirajo na primeru kliničnih preizkušancev, ki so si bili precej bolj podobni po starosti in epidemiološkem stanju, je pojasnil Štrukelj.
Koliko odmerkov cepiva je potrebnih in koliko časa bo cepivo učinkovalo?
Cepljenje je treba opraviti z dvema odmerkoma v razmaku treh tednov. Čeprav še ni čisto jasno, kako dolgo bo učinkovalo, pa se nakazuje, da več kot leto dni.
Kakšni so neželeni učinki po cepljenju?
Zaradi drugačnega načina delovanja v primerjavi s klasičnimi cepivi RNA cepiva povzročajo manj stranskih učinkov. Pri klasičnih cepivih z oslabljenim virusom ali bakterijo naenkrat dobimo odmerek, katerega koncentracija potem v telesu pada. Pri RNA cepivih pa se ob samem cepljenju še ne zgodi nič. RNA mora najprej priti v celico, kjer se začne sinteza S proteina. Ko gre protein iz celice, ga mora imunski sistem zaznati. Ta faza poteka več dni, zato je bistveno manj neželenih učinkov, saj ne gre za enkratni “boost” oz. udar cepiva.
Neželeni učinki po cepljenju so sicer bolečina na mestu vboda, rahla rdečina na tem mestu, pri nekaterih rahel glavobol in rahle bolečine v mišicah, kar izzveni v nekaj dneh. Hujši zapleti so izredno redki.
Lahko kljub cepljenju še vedno prenašamo novi koronavirus?
Cepivo nas ščiti pred tem, da bi zboleli. Zaenkrat pa še ni dovolj dokazov, da bi lahko trdili, da cepljeni posamezniki ne morejo prenašati virusa. Zato bo, dokler precepljenost ne bo dovolj velika, še naprej priporočeno spoštovanje zaščitnih ukrepov, kot so uporaba zaščitne maske in vzdrževanje medosebne razdalje.
Kolikšen delež prebivalstva mora biti precepljen za normalizacijo življenja?
Za varen zagon gospodarstva in nemoteno delovanje vrtcev, šol, kulturnih ustanov in drugih delov družbe, je treba doseči 60-odstotno precepljenost prebivalcev Evropska unije. Vrnitev k dejavnostim pred pandemijo se ne bo zgodila čez noč.
Dobra precepljenost starejših bi zelo zmanjšala število smrti in težkih potekov bolezni in na ta način delno razbremenila zdravstveni sistem. Vendar bodo zaščitni ukrepi še vedno potrebni, saj bo še vedno veliko ljudi nezaščitenih in bi brez ukrepov lahko številke zbolelih zelo narasle, opozarjajo na NIJZ.
Lahko zaradi cepljenja zbolimo za covidom-19?
Ne. Je pa mogoče, da smo se z novim koronavirusom okužili že pred cepljenjem in takrat še nismo imeli simptomov.
Je smiselno cepiti tiste, ki so že preboleli covid-19?
Zaenkrat ni dovolj informacij, koliko časa bo trajala zaščita (naravna imunost) po preboleli bolezni. Cepljenje je smiselno, ker je možno, da bi bila zaščita po cepljenju celo dolgotrajnejša kot po preboleli bolezni.
