
Iz Afganistana bi se morali naučiti pronicljivih lekcij, so danes poudarili udeleženci panela o oblikovanju evropske obrambe na Blejskem strateškem forumu. Vendar pa se te lekcije ne bi smele opirati le na zadnje tedne v Afganistanu, ampak bi morale izhajati iz širših geopolitičnih razmer.
Zveza Nato je zavezana temu, da bodo lekcije, ki se jih bomo naučili iz Afganistana, poštene, skromne in pronicljive, to dolgujemo mednarodni skupnosti, afganistanskemu ljudstvu, pa tudi prihodnjim misijam in operacijam, je poudaril namestnik generalnega sekretarja Nata Mircea Geoana. Zagotoviti moramo, da bomo iz te lekcije izšli močnejši, bolj pronicljivi ter še bolj zavezani obrambi in vrednotam, je dejal.
Svet, v katerem živimo, je kompleksen, ne le zaradi Afganistana, je poudaril in izpostavil Rusijo, Kitajsko, vzpon novih tehnologij, terorizem. Naša soseščina postaja vse bolj zapletena in treba je priznati, da smo sredi velikega tekmovanja velikih sil z vsemi posledicami, ki jih to prinaša, je opozoril. Glede krepitve evropske obrambe je dejal, da bo to dobro tudi za Nato, prepričan pa je, da čezatlantskega zavezništva ni mogoče nadomestiti.
Francoska obrambna ministrica Florence Parly je opozorila, da je Afganistan zelo žalosten mejnik v procesu večje avtonomije glede varnostnih in obrambnih vprašanj v Evropi. V strateški tekmi velikih sil pa po njenih besedah lahko iz tragičnih dogodkov potegnemo tudi pozitivne zaključke. ZDA so bile več let zelo jasne, da bi morale evropske države prevzeti večji del bremena, mislim, da bodo dogodki v Afganistanu razpravo, ki jo je EU začela pred leti, pospešili, je dejala.
Evropske države morajo povečati izdatke za obrambo, zaveznice so se k temu tudi zavezale, vendar je potreben čas, še posebej v zahtevnem obdobju pandemije, gospodarske krize, je opozorila. Ne gre le torej le za vprašanje višine investicij, ampak tudi za vprašanje, kako lahko združimo prizadevanja, da ne ogrozimo finančnih vlaganj za obrambo.
Po besedah slovenskega obrambnega ministra Mateja Tonina se iz Afganistana lahko naučimo vsaj tri lekcije. Ena od njih je, da mirovne misije zahtevajo dolgotrajno prisotnost in da je 20 let kratko obdobje. EU po njegovih besedah potrebuje učinkovit mehanizem za napotitve enot. O tem so razpravljali tudi na današnjem srečanju obrambnih ministrov EU na Brdu pri Kranju.
Pri krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti gre tudi za vprašanje sredstev, to pa je tudi politično vprašanje, je med drugim opozoril Tonin.
Tudi portugalski obrambni minister Joao Gomes Cravinho je dejal, da je treba pogledati ne le zadnje tedne, ampak vseh dvajset let misije v Afganistanu. Dejal je, da so, ko so se evropske države prvič pridružile misiji, to storile iz solidarnosti. “Toda ali je smiselno tam ostati 20 let? (…) Strateški pomen se je spremenil in nismo bili pozorni,” je dejal. Naslednji meseci razprav bodo razjasnili, v katero smer bo šla ideja krepitve evropske obrambe, je poudaril.