Država bi rada interventne posege na vodotokih po avgustovski uničevalni ujmi zaključila do konca leta, interventne ukrepe na državnih cestah pa do maja prihodnje leto, je v odgovoru na poslansko vprašanje v DZ povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki začasno opravlja tudi vlogo ministrice za naravne vire in prostor.
Po ministričinih besedah je bilo v zadnjih mesecih tako na vodotokih kot na prizadetih državnih cestah narejenega ogromno. Skupaj je bilo, kot je strnila, zaključenih 643 delovišč, od tega 26 na Muri, 156 na Dravi – to vključuje tudi Mežo kot pritok Drave, 150 na Savinji, 159 na zgornji Savi, 32 na srednji Savi, 24 na spodnji Savi in 76 na Soči.
V tem trenutku je odprtih 230 delovišč, na njih so aktivni 1104 delovni stroji in 1592 oseb. “Naš cilj ali pa moj cilj, ker sem zdaj odgovorna tudi za ministrstvo za naravne vire in prostor, je, da bi se intervencija v vodotokih končala v približno roku dveh mesecev,” je navedla.
Glede normalizacije razmer na državnih cestah na poplavljenih območjih je Bratušek spomnila, da so delavci koncesionarjev v manj kot dveh mesecih odpravili vse popolne zapore po povodnji. Takoj po njej je bilo popolnoma zaprtih okoli 500 kilometrov cest. Vlada in direkcija za infrastrukturo si želita, da bi intervencijska dela, torej tista, po katerih se ceste vrne v enako stanje kot pred poplavami, zaključili nekje do maja prihodnje leto.
Medtem na direkciji pripravljajo tudi projekte za večje obnove in rekonstrukcije, ki bodo cestno infrastrukturo naredili bolj odporno za naravne nesreče v prihodnje. Omenila je dva večja projekta na Koroškem – rekonstrukcijo cestnih odsekov med Črno na Koroškem in Mežico ter med Ravnami na Koroškem in Dravogradom.
Predvsem leto 2024 bo tako po besedah ministrice Bratušek leto obnov. V tej luči državljane in občine poziva k razumevanju in solidarnosti, saj bo v 2024 in 2025 prioriteta obnova po poplavah, zato bo treba določene projekte na državnih cestah zamakniti “za pol leta, leto, leto in pol”. To pa ne pomeni, da se ostali projekti povsem zaustavljajo, je zatrdila. Trenutno jih je aktivnih 860, je pristavila.
V opoziciji so medtem kritični. Prva med poslanci SDS Jelka Godec je tako na primerih določenih zastalih projektov na območjih Šentjurja in Slovenskih Konjic ter odsotnosti predvidenih proračunskih sredstev zanje v 2024 in 2025 argumentirala, da je popoplavna obnova predvsem priročen izgovor za zaustavitev določenih, prav tako potrebnih projektov na omrežju državnih cest po državi, pri katerih se je dinamika upočasnila že pred avgustovsko ujmo.
