Bolnike, ki bolnišnično zdravljenje potrebujejo zaradi zdravstvenih težav, ki niso povezane s covidom-19, so v bolnišnicah po doslej uveljavljenem protokolu večinoma premeščali na covidne oddelke. Po novem protokolu jih lahko izolirajo tudi na oddelkih, kjer se zdravijo zaradi svojih primarnih težav, je pojasnila Tatjana Lejko Zupanc.
V tem primeru okužene bolnike obravnavajo enako kot na covidnih oddelkih. Bolniki so izolirani v sobi, od koder jih nato peljejo na posamezne terapije in izvajanje diagnostike. Običajno jih dajo na konec oddelka, poskrbijo za ustrezno dezinfekcijo in prezračevanje prostorov. Vsi zaposleni, ki delajo z njimi, morajo imeti ustrezno zaščito, prav tako so seznanjeni z vsemi procesi, ki so potrebni za ravnanje z okuženimi bolniki, je na novinarski konferenci glede covida-19 povedala predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc.
Tovrstni protokoli po njenih besedah niso enotno predpisani za vse bolnišnice, ampak se te same organizirajo tako, kot je zanje najlažje.
Na ljubljanski infekcijski kliniki tako v primeru, da okužbo potrdijo pri enem ali dveh bolnikih z necovidnega oddelka, bolnika poskušajo premestiti na covidni oddelek, kar je “tudi sicer najboljša možnost”. Če je takih bolnikov več, pa se držijo novega protokola.
V Splošni bolnišnici Murska Sobota se po besedah strokovne direktorice Manuele Kuhar Makoter na novo ureditev že pospešeno pripravljajo. Bolnike bodo sprejemali na oddelke, kjer zdravijo njihovo glavno diagnozo. “Bolnika z akutnim vnetjem slepiča bomo na primer sprejeli na kirurgiji in tam v primeru okužbe uredili rdečo cono,” je dejala.
Koordinator za covidne bolnišnične postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta, ki je predstavil stanje na covidnih oddelkih, je napovedal, da bodo posteljne zmogljivosti za zdravljenje covida-19 povečevali glede na potrebe in podatke, ki jih bodo prejemali. Pri tem bodo analizirali tudi število obravnavanih pacientov, pri katerih je covid prva diagnoza, in koliko je med sprejetimi takih, ki se okuženi, a se v bolnišnicah zdravijo zaradi drugih bolezni.
Po njegovih podatkih je bilo v sredo od 583 zdravljenih na navadnih covidnih oddelkih 80 odstotkov takih, katerih primarna bolezen je bila covid-19, na oddelkih intenzivne nege pa je ta delež znašal 90 odstotkov.
Maja Bratuša, ki je vodila novinarsko konferenco, je ob tem sporočila, da bodo v prihodnje zaradi spremenjenih okoliščin po prihodu omikrona javnost začeli obveščati tudi o tem, kateri pacienti se v bolnišnicah zdravijo zaradi covida in kateri so tam s covidom, a se načeloma zdravijo zaradi drugih težav.
Lejko Zupančeva se je sicer dotaknila tudi razmer v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Število okuženih s koronavirusom, ki jih sprejemajo, se povečuje, je dejala. Na covidnih oddelkih imajo trenutno 231 bolnikov, od tega le še 56 na enoti za intenzivno terapiji, kar je “tudi edina svetla točka trenutnega položaja v bolnišnicah”.
Med hospitaliziranimi covidnimi bolniki gre večinoma za starejše bolnike, med katerimi jih večina ni cepljenih proti covidu-19 ali pa so cepljeni samo z dvema odmerkoma. Izjema pa so cepljeni s poživitvenim odmerkom cepiva. Pri tem jo žalosti, da so necepljeni tudi nekateri starejši, ki imajo številne pridružene bolezni in bi bilo cepljenje zanje še posebej smiselno.
Med drugim opažajo, da se ležalne dobe na intenzivnih oddelkih v primeru koronavirusne različice omikron niso skrajšale, tudi zato ker gre večinoma za zelo bolne ljudi. “Na navadnih oddelkih imam pa vtis, da je ležalna doba zelo kratka,” je dejala.
V UKC Ljubljana se trenutno srečujejo predvsem s težavami zaradi pomanjkanja kadra zaradi okužb s koronavirusom. Trenutno je namreč zaradi covida-19 bolniško odsotnih 500 zdravstvenih delavcev, 119 pa jih je dodatno v karanteni zaradi obolelih družinskih članov. Vsi ostali, ki so imeli tvegane tesne stike, hodijo v službo in se testirajo vsak dan. Karanteno zaposlenih so sicer skušali skrajševati s testiranjem po sedmih dneh, a so ugotovili, da so po enem tednu skorajda vsi še vedno pozitivni.
Zaradi pomanjkanja kadra so nekateri programi zmanjšani. “Vsekakor se dela vse, kar je pod stopnjo nujno in zelo hitro. Od ostalih se operira bolnike z rakom, ki imajo prioriteto, nobenih omejitev ni pri pediatriji in v porodnišnici. Ostali posegi pa so zmanjšani na okoli 70 odstotkov,” je dejala.
Težave predstavljajo tudi vdori okužb na redne oddelke, ki jih odkrijejo z rednim testiranjem bolnikov vsaka dva dni.
