Banke v Sloveniji so v enajstih lanskih mesecih skupaj ustvarile 472,6 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 0,3 odstotka več kot v enakem obdobju leto prej. K razmeroma visokemu dobičku je poleg izboljšanih dohodkovnih kategorij pomembno prispevalo neto sproščanje oslabitev in rezervacij, so sporočili iz Banke Slovenije.
Neto sproščanje oslabitev in rezervacij je znašalo 52,4 milijona evrov, potem ko so banke v letu 2020 le te neto oblikovale, skupaj za 125 milijonov evrov. Ob upoštevanju dolgoročnega povprečja oslabitev in rezervacij bi znašal dobiček pred obdavčitvijo le dobro tretjino doseženega.
“Dohodkovna gibanja v bančnem sistemu so se v zadnjih mesecih izboljšala. Realiziran dobiček je bil do novembra visok, na kar je vplivalo tudi neto sproščanje oslabitev in rezervacij pri več kot dveh tretjinah kreditnih institucij,” so v Banki Slovenije navedli v najnovejšem poročilu o poslovanju bank in dodali, da je bil dobiček pred davki povsem primerljiv z letom 2020.
Bilančna vsota bančnega sistema se je po dveh mesecih zaporednega krčenja novembra lani povečala za 131 milijonov evrov na 47,6 milijarde evrov. Kljub rasti se je medletna rast bilančne vsote upočasnila na 7,5 odstotka zaradi baznega učinka velikega povečanja novembra 2020.
Posojila nebančnemu sektorju so se novembra zaradi povečanja posojil gospodinjstvom in tujcem povečala za 109 milijonov evrov. Banke so krepile kreditiranje gospodinjstev predvsem s povečevanjem stanovanjskih posojil. Njihova okrepljena rast (8,6 odstotka) je prispevala k nadaljnjemu, 4,6-odstotnemu zvišanju medletne rasti posojil gospodinjstvom.
Potrošniška posojila so bila še naprej medletno nižja (za 5,3 odstotka), a je bilo zaostajanje manj izrazito. Ob povečanem prilivu novih poslov v primerjavi z letom 2020 je medletni padec potrošniških posojil predvsem posledica odplačil posojil iz preteklih let, ko je bilo tovrstno kreditiranje nadpovprečno visoko.
Posojila tujcem so se novembra povečala za 78 milijonov evrov na 1,5 milijarde evrov in dosegla visoko 22,1-odstotno rast, vendar pa ostaja njihov delež v bilančni vsoti s 3,3 odstotka majhen. Prevladujejo posojila večjim tujim podjetjem, tovrstno kreditiranje pa je prisotno le pri posameznih večjih bankah.
Po izrazitem oktobrskem povečanju posojil nefinančnim družbam se je novembra njihov obseg zmanjšal za 49 milijonov evrov, medletna rast pa upočasnila na 4,6 odstotka.
Vloge nebančnega sektorja so se novembra povečale za 140 milijonov evrov, kar je bistveno manj kot leto prej, ko so se začele močno povečevati predvsem vloge gospodinjstev. Zaradi baznega učinka se je medletna rast tako vlog nebančnega sektorja kot tudi vlog gospodinjstev znižala na 7,6 odstotka.
Obseg vlog gospodinjstev se je po treh zaporednih mesečnih znižanjih novembra povečal za 29 milijonov evrov. To je le malo več kot desetina povprečnega mesečnega prirasta v prvi polovici leta 2021, ko so se ob omejenih možnostih trošenja in previdnostnem obnašanju varčevalcev prihranki v bankah izrazito kopičili.
Gibanje vlog nefinančnih družbe je ostalo volatilno, saj se je njihov obseg po oktobrskem krčenju novembra povečal za 103 milijone evrov.
Medletno zaostajanje neto obrestnih prihodkov se je zaradi zvišanja rasti obsega posojil upočasnilo, znižala se je tudi neto obrestna marža, a se je njeno zniževanje upočasnilo. Neto neobrestni prihodki so zaradi združitve dveh bank medletno zaostajali za tretjino, ob izločitvi tega učinka pa bi presegli predlanske za okrog osem odstotkov. Neto opravnine so ohranile visoko rast (14,9 odstotka).
Kapitaliziranost bančnega sistema ostaja dobra, likvidnost pa visoka kljub novembrskemu znižanju količnika likvidnostnega kritja, še poudarjajo v Banki Slovenije.
