AktualnoSlovenijaGospodarstvo

Banke v četrtletju s 96,8 milijona evrov dobička pred davki

Marca se je v Sloveniji nadaljevalo povečevanje obsega posojil nebančnemu sektorju. Banke so v treh mesecih ustvarile 96,8 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 7,4 odstotka manj kot v lanskem prvem četrtletju. To je ob višjem dohodku bank posledica vnovičnega oblikovanja neto oslabitev in rezervacij.

 

 

Banke so do konca marca oblikovale 10,6 milijona evrov neto oslabitev in rezervacij, medtem ko je lani v enakem obdobju neto sproščanje znašalo 8,9 milijona evrov. Neto oblikovanje oslabitev in rezervacij je bilo v marcu posledica spremenjenih makroekonomskih razmer ter poslabšanih izgledov in negotovosti. Te so sicer predstavljale manj kot štiri odstotke bruto dohodka, medtem ko je dolgoletno povprečje nekoliko več kot petino ustvarjenega bruto dohodka bank.

Kot so v mesečni publikaciji o poslovanju bank še zapisali v Banki Slovenije, je kapitalski položaj bančnega sistema ostal soliden, likvidnost pa kljub poslabšanju nekaterih indikatorjev visoka. Količnik skupne kapitalske ustreznosti bančnega sistema na konsolidirani osnovi znaša 18,4 odstotka, količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) pa 16,9 odstotka.

Marca se je medletna rast bilančne vsote še naprej zniževala. Upočasnjevanje rasti od decembra lani je po njihovih navedbah posledica baznega vpliva ali močnega povečanja vlog in bilančne vsote v prvih mesecih lanskega leta v primerjavi z letošnjim letom. Med naložbami se je marca povečalo kreditiranje nebančnega sektorja in bank, banke pa so vnovič zmanjšale terjatve do centralne banke in naložbe v vrednostne papirje.

Ob povečanem novem posojanju nefinančnim družbam in gospodinjstvom se je nadaljevala krepitev medletne rasti posojil nebančnemu sektorju, ki je marca dosegla 8,1 odstotka. Nadaljeval se je enoletni trend rasti posojil gospodinjstvom, ki se je marca medletno okrepila na sedem odstotkov.

K višji rasti so pomembno prispevala predvsem stanovanjska posojila, katerih obseg se je marca povečal za 100 milijonov evrov, kar je skoraj dvakrat toliko kot v povprečju predhodnih 12 mesecev. S tem se je njihova medletna rast okrepila na 11 odstotkov in še naprej močno presegala povprečje evrskega območja pri 5,4 odstotka.

Obseg novih potrošniških posojil se je marca povečal, medletno upadanje potrošniških posojil, povezano z odplačili posojil, odobrenih v obdobju njihove ekscesne rasti, pa se je še nekoliko zmanjšalo, so navedli.

Prirast posojil podjetjem je bil tudi marca glede na povprečje predhodnih 12 mesecev precej večji, medletna rast pa je z 8,6 odstotka ostala med najvišjimi v evrskem območju. Če kot bazno obdobje uporabimo december leta 2016, pa so se posojila nefinančnim družbam v Sloveniji do letošnjega marca povečala nekoliko manj kot v evrskem območju.

Podobno kot v prejšnjih mesecih so k rasti v največji meri prispevala posojila družbam v dejavnostih oskrbe z elektriko in vodo ter v predelovalnih dejavnostih, po namenu pa posojila za financiranje obratnih sredstev in investicij v osnovna sredstva, so zapisali v centralni banki.

Delež nedonosnih izpostavljenosti se po lanskem znižanju od decembra ohranja pri 1,2 odstotka. Pri podjetjih se je po daljšem upadanju ustavil pri 2,2 odstotka, opazen pa je rahel porast deleža v portfelju tujcev. V gostinstvu se je delež nedonosnih izpostavljenosti povečal na 14,1 odstotka, kar je izrazito več kot v drugih dejavnostih. Pri stanovanjskih posojilih se ta delež zadnje tri mesece ohranja pri 1,5 odstotka. Od junija lani se tudi delež nedonosnih izpostavljenosti pri potrošniških posojilih ohranja pri 3,7 odstotka. Še naprej pa se poslabšuje kakovost izpostavljenosti do komitentov, ki jim je bil med pandemijo odobren odlog odplačil dolgov.

Vloge nebančnega sektorja so se marca nekoliko povečale, njihova medletna rast pa se je še naprej umirjala. Rast se je marca v primerjavi s koncem lanskega leta prepolovila zaradi letošnjega zmanjšanja vlog v prvem četrtletju in visokih prirastov v primerljivih mesecih preteklega leta.

Vloge gospodinjstev so se marca zmanjšale. Tokratno izrazito zmanjšanje za 276 milijonov evrov je po pojasnilih Banke Slovenije rezultat zmanjšanja pri večini bank. Medletna rast teh vlog se je upočasnila na 4,2 odstotka. Vloge nefinančnih družb in drugih finančnih organizacij pa so se marca povečale in skupaj nadomestile tokratno zmanjšanje vlog gospodinjstev. Na obseg vlog pri bankah lahko vpliva tudi vse višja inflacija ter bolj živahna potrošnja.

Nadaljevalo se je izboljševanje dohodkovnih gibanj v bančnem sistemu, ki se je začelo v drugi polovici lanskega leta. K temu je v prvem četrtletju prispevalo povečanje neto opravnin in prihodkov iz dividend. Bruto dohodek bank je bil v prvih treh mesecih medletno višji za 6,1 odstotka. Več kot sedem desetin so prispevale višje neto opravnine, ostalo pa predvsem nekoliko višje neto obresti.

Rast neto dohodka bank se je tako ob zmerni rasti operativnih stroškov, ki zaostaja za rastjo bilančne vsote, povečala na 12,2 odstotka. Neto obrestna marža je z 1,40 odstotka marca ostala primerljiva s februarjem. Njeno zniževanje se je letos upočasnilo, saj se razlika med rastjo neto obresti in skupne neto obrestovane aktive ob večjem kreditiranju nebančnega sektorja in sočasnem zmanjševanju najbolj likvidnih in manj donosnih oblik aktive zmanjšuje.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button