Zaostrene epidemiološke razmere v obliki povečanega števila okužb zaradi virusne različice omikron imajo na slovensko gospodarstvo po oceni Banke Slovenije za zdaj razmeroma majhen vpliv. V centralni banki obenem opozarjajo na tveganja zaradi dragih energentov in visoke inflacije, pa tudi zaradi nevarnosti velikega števila sočasno odsotnih z dela.
Visoka gospodarska aktivnost se je sicer po tistem, ko je Slovenija v tretjem lanskem četrtletju že dosegla predkoronsko raven bruto domačega proizvoda (BDP), nekoliko umirila, so v Banki Slovenije ponovili v najnovejši publikaciji Gospodarska in finančna gibanja. Ob močni investicijski dejavnosti države rast izrazito poganja domača poraba, ki je precej močnejša kot v povprečju evrskega območja.
A kljub trenutno ugodnim razmeram v Banki Slovenije ocenjujejo, da nekatera makroekonomska tveganja ostajajo visoka: pri tem omenjajo nevarnost povečane odsotnosti z dela ob rekordnem številu okuženih s koronavirusom, visoke stroške energentov in višjo inflacijo, ki že znižuje realno rast dohodkov prebivalstva.
Vse večji izziv za podjetja predstavlja tudi pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Število delovno aktivnih oseb je bilo novembra lani namreč spet rekordno, zaposlovanje pa raste v skoraj vseh dejavnostih. Pomanjkanje delavcev tako po ocenah Banke Slovenije predstavlja omejitveni dejavnik za okoli 30 odstotkov podjetij.
Podjetja zaradi hitrega zmanjševanja brezposelnosti in posledičnega pomanjkanja kadra posegajo po zaposlovanju tujih državljanov. Ti so tako lani jeseni prispevali približno polovico k medletni rasti števila delovno aktivnih oseb.
Banka Slovenije je sicer decembra napoved slovenske gospodarske rasti za leto 2021 glede na junijsko oceno dvignila za 1,5 odstotne točke na 6,7 odstotka. Za letos je napoved rasti znižala s 4,8 na 4,0 odstotka, za leto 2023 pa jo je povišala s 3,1 na 3,3 odstotka.
Tudi v evrskem območju, najpomembnejšem zunanjem okolju za slovensko gospodarstvo, je rast ob koncu leta po navedbah Banke Slovenije ostala visoka, pri čemer se ob zahtevnejših razmerah nekoliko umirja.
Razmere se med panogami močno razlikujejo, saj so odvisne od vnovičnega zaostrovanja nekaterih ukrepov za omejevanje širjenja koronavirusa po državah, pomanjkanja nekaterih surovin in sestavnih delov ter vse večjih težav pri zagotavljanju ustrezne delovne sile v nekaterih segmentih. Delovne procese otežujejo tudi odsotnosti z dela zaradi močnega skoka okužb.
V razmerah presežnega povpraševanja in močnih cenovnih pritiskov v mednarodnem okolju je inflacija v evrskem območju in tudi v Sloveniji decembra dosegla dolgoletno najvišje vrednosti, napovedi glede njenega umirjanja v prihodnjih četrtletjih pa po oceni Banke Slovenije spremljajo velika tveganja.
Čeprav denarna politika Evropske centralne banke (ECB) v očeh finančnih trgov ostaja med bolj spodbujevalnimi v primerjavi z drugimi centralnimi bankami razvitih držav, pa je v splošnem ob koncu leta 2021 in v začetku leta 2022 zaznati hitrejši umik centralnih bank iz ekspanzivne denarne politike. Medtem ko v ameriški centralni banki za letos napovedujejo več dvigov ključne obrestne mere, pa bo ECB po napovedih umik iz krizne dinamike začela z zaustavitvijo neto odkupov v okviru pandemičnega programa odkupovanja obveznic.
Evrske tržne obrestne mere so se medtem že povišale, kar po navedbah Banke Slovenije razkriva, da finančni trgi vidijo možnost izhoda iz okolja negativnih obrestnih mer bistveno hitreje od prvotnih pričakovanj.
