SlovenijaGospodarstvo

Banka Slovenije: Ob koncu leta nadaljevanje zaostrovanja razmer

V Sloveniji so bile epidemiološke razmere v lanskem zadnjem četrtletju med najslabšimi v evrskem območju. Te so terjale dolgotrajno zaostritev omejitvenih ukrepov, ki so povzročili ponoven strm padec gospodarske aktivnosti, v najnovejši publikaciji Gospodarska in finančna gibanja ugotavlja Banka Slovenije.

 

“V nasprotju s prvim valom, ko so močan padec beležili tudi v industriji, so bile ob koncu lanskega leta močno prizadete predvsem storitve. Domača zasebna potrošnja se je izdatno zmanjšala, še močnejši upad so doživele dejavnosti, odvisne tudi od tujih gostov. Ob ugodnejših razmerah v gradbeništvu in industriji pa šok v gospodarski aktivnosti ni bil tako močan kot v prvem valu,” so zapisali.

Razmere na trgu dela v Sloveniji so ostale boljše kot v povprečju evrskega območja, a se zaradi novega vala epidemije poslabšujejo. Registrirana brezposelnost se od sredine novembra vztrajno povečuje in je v začetku januarja za vrhom iz prvega vala zaostajala le še za 725 oseb. Število brezposelnih je bilo decembra medletno večje za 15,9 odstotka, so povzeli.

Kot so navedli, močnejše poslabšanje razmer zavirajo podporni ukrepi, saj je bila decembra na čakanju na delo skoraj desetina vseh zaposlenih. Kljub novemu kriznemu šoku ostaja ponudba prostih delovnih mest občutno višja kot spomladi, podjetja pa bolj optimistična v ocenah prihodnjega zaposlovanja kot v povprečju evrskega območja. Rast plač je oktobra lani ostala visoka, skoraj petodstotna.

Začetek drugega vala epidemije ni imel negativnih posledic na slovenski izvozni sektor z izjemo turizma. Blagovni izvoz je po plačilnobilančnih podatkih oktobra medletno zaostajal le še za 2,6 odstotka, pri čemer je okrevala prodaja na trgih evrskega območja, izvoz v Azijo pa se je celo močno okrepil. Spodbudne so tudi prve ocene za november. Tudi uvoz se do novembra ni odzval na novi val epidemije, po prvih ocenah se je njegov medletni padec celo zmanjšal.

Zaostrovanje epidemije v Evropi je dodatno prizadelo turizem. Zaradi novega šoka v menjavi potovanj sta bila skupni izvoz in uvoz storitev oktobra medletno manjša za 18,6 odstotka oziroma 16 odstotkov in to kljub naraščanju večine drugih segmentov storitvene menjave.

Podobno kot v prvem valu se je slovenska deflacija s ponovno zaostritvijo omejevalnih ukrepov ob koncu leta poglobila, vse šibkejši so postajali domači cenovni dejavniki. Decembra je deflacija znašala že 1,2 odstotka, osnovna inflacija pa je bila le še 0,1-odstotna.

Ponovno naraščanje brezposelnosti, visoka negotovost med potrošniki, znižana raven dohodkov in ponoven šok v zasebni potrošnji so ob koncu leta močno oslabili domače inflacijske dejavnike. “Zato ocenjujemo, da bo osnovna inflacija tudi po sprostitvi ukrepov še nekaj časa ostala nizka,” so navedli v Banki Slovenije.

Zaradi obsežnih protikriznih ukrepov se je javnofinančni položaj države lani izrazito poslabšal, a je zadolženost ostala nižja kot v evrskem območju. Primanjkljaj je lani do septembra, predvsem zaradi šoka v drugem četrtletju, dosegel 7,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). K znižanju prihodkov so največ prispevali nižji davki na dohodke podjetij in na potrošnjo, saj je epidemija močno vplivala tako na poslovanje podjetij kot na zasebno trošenje.

Še bolj so se posledice epidemije odrazile v visoki, 12,9-odstotni rasti izdatkov, kjer prevladuje vpliv ukrepov s področja trga dela. Letni primanjkljaj naj bi po vladnih ocenah iz oktobra lani znašal 8,6 odstotka BDP, visok v znesku 6,6 odstotka BDP pa naj bi ostal tudi letos, ko ostajajo v veljavi različni podporni ukrepi, katerih obseg bo ob pričakovanem umirjanju epidemije manjši kot lani.

Dolg države je konec septembra znašal 78,5 odstotka BDP. Ob dodatnem zadolževanju, v največji meri oktobra z izdajo 30-letne obveznice, bo ob koncu leta presegel 80 odstotkov BDP in se bo nato le postopno zniževal, še vedno pa bo ostal precej nižji kot v povprečju evrskega območja. Z izdatno podporo denarne politike so se pogoji zadolževanja še izboljšali, saj je januarja letos desetletna državna obveznica ob izdaji prvič dosegla negativno donosnost.

V Banki Slovenije so še povzeli, da so se svetovne gospodarske razmere ob koncu lanskega leta precej izboljšale. Razpoložljivost cepiva proti covidu-19 je dvignila razpoloženje v realnem sektorju in še bistveno bolj na finančnih trgih, so bile razlike med gospodarstvi izrazite.

Nekateri kazalniki za lansko zadnje četrtletje nakazujejo ponovno izboljšanje gospodarskih razmer na Kitajskem, v Indiji, Braziliji in v ZDA. Drugače je v večini celinskih držav Evrope, kjer so ob zaostreni epidemiološki sliki razmere v storitvah spet postale izrazito recesivne, so poudarili.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button