Avtorske in podjemne pogodbe s profesorji morala razkriti tudi ekonomska fakulteta

Upravno sodišče je nedavno odločilo, da mora ekonomska fakulteta v Ljubljani STA razkriti avtorske in podjemne pogodbe, ki jih je od leta 2005 do 2015 med drugim sklenila s profesorico, od leta 2013 pa tudi dekanjo Metko Tekavčič. Tekavčičeva je svoje pogodbe pokazala, njihova vsebina pa vsaj na prvi pogled ne kaže večjih odstopanj.

STA je pogodbe zahtevala leta 2015, ko je Komisija za preprečevanje korupcije objavila podatke o višini honorarjev, ki so jih prek avtorskih in podjemnih pogodb od leta 2003 iz javnega sektorja prejele različne fizične osebe, med njimi tudi profesorji nekaterih fakultet.

Ekonomska fakulteta pogodb ni želela razkriti, zato se je STA obrnila na Informacijskega pooblaščenca. Ta je njeni pritožbi ugodil, fakulteta pa je zoper odločitev sprožila upravni spor, v katerem ni uspela. Upravno sodišče namreč ni prisluhnilo navedbam fakultete, da ji pogodb ni treba razkriti, ker se nanašajo na njeno tržno dejavnost, hkrati je pritrdilo mnenju Informacijskega pooblaščenca, da pri sklepanju pogodb niso bili spoštovani vsi predpisi o ločevanju med tržno in javno dejavnostjo fakultete ter da se tako pogodbe šteje kot informacijo javnega značaja.

Skupaj gre za 164 pogodb, ki so bile sklenjene od začetka 2007 do marca 2015, s katerimi je Tekavčičeva skupaj prejela 214.327 evrov.

Na fakulteti pred dobrim tednom dni pogodb v fizični obliki še niso mogli pokazati, saj se te, kot so zatrdili, še vedno nahajajo pri Informacijskemu pooblaščencu, je pa bila pripravljena svoje osebne kopije pogodb pokazati Tekavčičeva.

Iz pregleda slednjih je razvidno, da se večina pogodb nanaša na izvajanje izrednega študija fakultete, nekaj pa tudi na druge dejavnosti fakultete, na primer storitve za podjetja ali dejavnost fakultete v tujini. Najnižja vrednost pogodbe je 65 evrov, najvišja 6830 evrov. Višji zneski so praviloma, ko gre za plačilo vseh ur nekega predmeta ali izvedbo dejavnosti fakultete v tujini.

V vseh pogodbah je navedeno, kakšno delo je bilo opravljeno, v kakšnih količinah in po kakšnem ceniku, sestavni del pogodb so tudi poročila s podrobnostmi o opravljenem delu. Kot je za STA povedal tajnik fakultete Tilen Balon, mora poročila o opravljenem delu vedno potrditi predstojnik oddelka, kjer je bilo delo opravljeno, hkrati je nadzor nad opravljenim zagotovljen že med samim izvajanjem dela. Cenik za plačilo je določen z internim aktom fakultete, ki se giblje znotraj postavk, ki jih določi univerza, je dejal.

Pri pogodbah izstopa, da so te sklenjene za nazaj. Balon pojasnjuje, da se s tem izognejo nepotrebni birokraciji in aneksom. Kaj in v kolikšnem obsegu bo opravljeno, tako vedno določijo ustno na podlagi letnega načrta dela, samo pogodbo pa nato sklenejo in izplačajo šele, ko je delo opravljeno. Pogodba je tako neke vrste poročilo o opravljenem delu in formalna podlaga za izplačilo, je dejal.

Na računskem sodišču so v zvezi s tem že pred časom za STA pojasnili, da zakon ne zahteva, da mora biti pred začetkom del podpisana pisna pogodba, “vsekakor pa sklepanje pisnih pogodb že ob sami sklenitvi dogovora bistveno pripomore k preglednosti poslovanja”. “Zato je tudi računsko sodišče primere, ko pred opravljenim delom ni bila sklenjena pisna pogodba, obravnavalo vsaj kot pomanjkljivosti,” so navedli.

Source
STA
Back to top button