SlovenijaKultura

Asociacija s povzetkom dogajanja v kulturi opozorila na širše stanje stvari

Društvo Asociacija je na novinarski konferenci pred slovenskim kulturnim praznikom predstavilo analizo dogajanja v kulturi v preteklem letu. Ob tem je opozorilo na širše stanje stvari v družbi, ki se je, sočasno z epidemijo covida-19, pokazalo tako na področju samozaposlenih v kulturi kot v medijski krajini in primeru nekdanje tovarne Rog.

Po besedah predsednice Asociacije Inge Remeta so v zadnjem letu, ko se soočamo z epidemijo in se je zamenjala oblast, vseskozi izpostavljali občutek izgube demokratičnosti in svobode izražanja. Danes se ji zdi, da se ta prostor oži, prihodnosti kulture pa se ne namenja pozornosti kot v nekaterih evropskih državah.

Ker kultura predstavlja vrednoto samo po sebi, si želi, da bi pri tem ostalo, čeprav stvari, ki so se zgodile v zadnjem letu, po njeni oceni kažejo v drugo smer. Pri tem je opozorila na razpise, ki lani niso bili objavljeni, denimo za mednarodne rezidence in mednarodna gostovanja. “Jasno je, da so se meje zaprle, a to ne sme biti razlog, da ne razmišljamo, da se bodo nekoč ponovno odprle,” je dejala.

Izpostavila je tudi spremembe pravilnikov o strokovnih komisijah, ki so znižali število članov in spremenili njihovo imenovanje na povabilo ministra ter ne več skozi javne razpise, čeprav je bil v DZ sprejet sklep, da naj tega ne bi spreminjali. Dialoških skupin za samozaposlene in nevladne organizacije, ki bi predstavljali stanje s terena, resorno ministrstvo po njenih besedah ni vzpostavilo. Kultura kot celota pa v protikoronski zakonodaji ni bila obravnavana, čeprav v Asociaciji poudarjajo, da bi potrebovala svoj sveženj ukrepov in drugačen način obravnave, da bi se po krizi lahko vrnila na poprejšnje stanje.

Do aprila bo treba razmisliti tudi o evropskih sredstvih. Na kakšen način bo država umestila kulturo v finančne mehanizme, po besedah Inge Remeta še ni znano. V Asociaciji se bojijo, da bo to enostranska odločitev ministrstva ali vlade.

Da stvari kažejo v smer nezakonitega in enostranskega odločanja oblasti, se je po oceni Asociacije lani izkazalo na primeru raperja Zlatka, ki ga je ministrstvo izbrisalo iz razvida samozaposlenih, kar je sodišče zavrnilo. V nekaterih drugih primerih pa prošnje za status samozaposlenega in pravice do plačila socialnih prispevkov niso bile obravnavane istočasno, kar kaže na kršenje krovnega zakona v kulturi in zakona o upravnem postopku.

“Kratke so obrazložitve nekih dejanj ali pa sploh umanjkajo,” je ocenil odvetnik Dino Bauk. Po njegovih besedah se v dokaj nezanimivem administrativnem postopku lahko dogajajo najbolj eklatantne kršitve človekovih pravic, dogajajo pa se tam, kjer ni nadzora. Podobno ravnanje se je po njegovi oceni brez odločb zgodilo pri zadrževanju sredstev na področju filma in neizplačevanju sredstev Slovenski tiskovni agenciji.

Glede nekdanje tovarne Rog je po razpoložljivih podatkih ocenil, da se je zgodila izselitev uporabnikov, ne ve pa, na podlagi katere odločbe in zakaj je pri tem sodelovala policija. V primeru nevladnih organizacij na Metelkovi 6 pa je ocenil, da gre za poskus najemodajalca, da pride do svoje stavbe, kar je trenutno še na ravni zakonitega delovanja.

Na novinarski konferenci je bil omenjen tudi primer Radia Študent (RŠ), ki je pred mesecem dni obvestil javnost, da mu grozi ukinitev sofinanciranja pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani. Kot je dejal glavni urednik RŠ Matjaž Zorec, se je tu pokazal prepad med javnostjo na eni in oblastniki na drugi strani. To pa po njegovih besedah kaže na omejevanje svobode medijev, ki se odraža tudi pri STA, RTV Slovenija in medijski zakonodaji, ki so jo skušali “vpeljati mimogrede”.

Zorec sicer prepoznava tudi dobro plat, saj se je javnost zganila in “se pomikamo proti nečemu boljšemu, pri čemer pa je treba vse te pritiske in akcije vzdrževati”.

Povezani Članki

Back to top button