Slovenska veleposlanica na Japonskem Ana Polak Petrič je marca lani ob preložitvi olimpijskih iger v Tokiu zaradi koronske pandemije v pogovoru za STA povedala, da so takšno odločitev pričakovali. Leto dni pozneje je veleposlaništvo v intenzivnih pripravah in iskanju rešitev, kako bi slovenskim udeležencem pričarali čim bolj nepozabne igre.
Slovensko veleposlaništvo na Japonskem letos, ko koronska pandemija še ni popustila, sicer čakata dva velika projekta: najprej OI in nato še predsedovanje EU. Priprave na oba potekajo v tako rekoč izrednih razmerah. Kakšno je tri mesece pred uvodno slovesnostjo iger vzdušje na Japonskem?
Te dni se razmere glede širjenja koronskih okužb na Japonskem slabšajo, vlada napoveduje že tretjo razglasitev izrednih razmer v Tokiu in Osaki (to se je zgodilo ravno danes, op. STA). Javnost je igram vedno bolj nenaklonjena, čeprav so trdna zagotovila organizatorjev, da bodo igre varne za vse. Ravno te dni poročajo, da naj bi razmišljali o testiranju športnikov vsak dan, omejitve članov reprezentanc so stroge, prav tako glede tujih delegacij voditeljev držav in ministrov za šport.
Ukrepi, ki bodo veljali med igrami, so bolj ali manj dorečeni, praktično bo vse potekalo v t.i. mehurčkih, stiki delegacij z lokalnim prebivalstvom bodo omejeni na minimum.
Ob vsem tem se zdi, kot da se iger zaradi vseh pravil in omejitev ne moremo niti več veseliti in jih pričakovati z optimizmom. A menim, da je najbolj pomembno to, da lahko športniki uresničijo svoje sanje nastopa na OI, da lahko tekmujejo in dosežejo tisto, za kar so trdno garali. Če bodo oni zadovoljni, je vse drugo nepomembno.
Slovensko veleposlaništvo se seveda intenzivno pripravlja na igre, smo v stiku s slovenskima olimpijskim in paraolimpijskim komitejem, z inštitucijami v Sloveniji in na Japonskem, da bi pripomogli k čim bolj uspešni udeležbi Slovenije in njenih športnikov na teh igrah. Večina promocijskih dejavnosti med igrami bo potekala virtualno, pač času primerno, si pa tako jaz kot ekipa na veleposlaništvu želimo, da si bomo vendarle, najbrž kot edini slovenski navijači, lahko ogledali kakšne tekme v živo in razvili slovensko zastavo.
Številni spremljajoči dogodki iger so zaradi pandemije odpadli, pot olimpijske bakle je okrnjena, prepovedana so zbiranja, OKS je nedavno odpovedal projekt Slovenska hiša Tokio 2020, ki ste ga skupaj gradili. Kako se na veleposlaništvu spopadate z logističnimi izzivi, ki se pojavljajo skorajda iz dneva v dan?
Najtežje je to, ker smo odvisni od nepredvidljivih okoliščin in je zato načrtovanje nehvaležno. Kot pravite, Slovenska hiša v Tokiu je bila odlično pripravljena, program enkraten. Slovenija bi imela v Tokiu eno centralnih lokacij v znameniti Ginzi, promocija našega športa in države na Japonskem bi bila res odlična. A žal to ne bo mogoče. Zaradi omejitev, ki so že predvidene za čas iger, je bila edina smotrna odločitev, da se omenjene dejavnosti z udeležbo iz Slovenije odpovejo.
Zagotovo je ob vseh koronskih omejitvah težje predstavljati Slovenijo, njene lepote, kulinariko, gospodarstvo …
Mi se bomo vseeno potrudili, da čas iger izkoristimo za promocijo Slovenije in krepitev sodelovanja med državama. Po vsej verjetnosti bomo skupaj s pristojnimi institucijami poleg promocije športnih uspehov izvedli tudi akcijo predstavitve slovenskega gospodarskega okolja ter lepot Slovenije in turističnih znamenitosti. Predstavili bomo Slovenijo tudi kot državo z znanjem in potencialom na področju visoke tehnologije, umetne inteligence, trajnostnega razvoja …
Šport seveda povezuje narode in odpira številna vrata sodelovanja. Nedavno sem obiskala guvernerja prefekture Iwate na severu Japonske, tam se kažejo možnosti znanstvenega in gospodarskega sodelovanja pri vzpostavitvi največjega linearnega trkalnika na svetu. Ob tem smo ugotovili, da je tam doma smučarski skakalec Ryoyu Kobayashi, da tam obožujejo Planico. Takšne vezi so neprecenljive.
Čemu pripisati takšno nenaklonjenost Japoncev do organizacije iger to poletje; kar 72 odstotkov OI v tem terminu ne podpira. Premier Yoshihide Suga in vodja organizacije OI Seiko Hashimoto odločno zavračata odpoved ali še eno preložitev. Gre za ekonomske posledice, ki so bile že ob preložitvi gotovo velike, ali bolj strah pred novim koronavirusom?
Bolj gre za strah pred koronskimi okužbami. Tu ljudje pandemijo jemljejo zelo resno, do vlade so kritični takrat, če po mnenju javnosti ne ukrepa dovolj hitro, tu ni dileme glede nošenja mask. Nosijo jih vsi, v zaprtih prostorih, zunaj, med telesno dejavnostjo, v šolah, tudi majhni otroci. Japonci verjamejo, da lahko s svojimi navadami, kot so redno umivanje rok, priklon namesto stiska rok, ter disciplino in skrbnostjo zaščitijo sebe in preprečijo širjenje okužbe. Vnos okužb iz tujine jih skrbi, še posebej sedaj, ko se položaj slabša tudi na Japonskem.
Večkrat me v Sloveniji vprašajo, ali Japonci torej ne želijo športnikov, članov delegacij iz tujine … Mislim, da to ne drži. Japonci so nadvse gostoljubni ljudje, vselej se trudijo, da se obiskovalci pri njih dobro počutijo, želijo jim ustreči in pokazati lepote svoje države. Ravno danes sem na primer od pomembnega člana japonskega parlamenta prejela pismo, v katerem prosijo za udeležbo slovenskih voditeljev in športnikov na igrah, saj ne želijo, da bi ostali z občutkom, da so nezaželeni.
Prepričana sem, da ko bodo igre potekale in ko bo varnost za vse zagotovljena, bo Japonska spet zaživela v vsej svoji veličini in prijaznosti.
Tujih gledalcev v Tokiu na ogledu olimpijskih bojev ne bo, omejitve so tudi glede števila povabljenih, zelo bo omejen tudi obisk za športne delavce. Ali pripravljate kaj posebnega za slovenske športnike ob prihodu na Japonsko ali imate bolj zavezane roke glede tega v luči koronskih omejitev?
Kot kaže sedaj, s športniki v olimpijski vasi osebe zunaj nje ne bomo mogli imeti osebnih stikov. A vendarle razmišljamo o tem, kako jih pozdraviti, zanje navijati in seveda z njimi proslaviti uspehe in dosežke. Želim si, da to ne bi bilo zgolj virtualno. Bomo videli, kako se bodo zadeve razvijale, v vseh pogledih bodo to res posebne in nepozabne igre.
