
Agencija za varstvo konkurence (AVK) je zaradi več prijav opravila raziskavo knjižnega trga. V raziskavi je agencija med drugim ugotovila, da trg obvladujeta dva večja založnika, ki imata v lasti verige fizičnih knjigarn, s katerimi morajo manjše založbe skleniti dogovor o zastopanju, v knjižnicah pa so problematizirali portal Biblos.
AVK je raziskavo knjižnega trga za področje leposlovja opravila “zaradi več prijav, ki so nakazovale na domnevno kartelno dogovarjanje med založniki, zlorabo prevladujočega položaja in oblastno omejevanje pri dodeljevanju subvencij s strani javnih institucij založnikom”.
Agencija je ugotovila, da na trgu delujejo številni založniki, zaradi lastništva fizičnih knjigarn pa trg obvladujeta skupina Mladinska knjiga z istoimenskimi knjigarnami in Učila International s knjigarnami Felix. “Ostale založbe navajajo, da morajo zato, da se približajo kupcem, skleniti dogovor o zastopanju v fizičnih knjigarnah predvsem s tema dvema knjigotrškima mrežama. Večina založb ima sicer urejeno tudi spletno prodajo, ki pa za uspeh na trgu praviloma ne zadošča,” piše v sporočilu za javnost.
Na področju založništva so po navedbah AVK najpomembnejše založbe Mladinska knjiga založba z lastniško povezano Cankarjevo založbo, sledita Beletrina in Učila International. Knjižnice menijo, da v poslovanju z njimi nobena od založb nima prevladujočega položaja. Imajo pa večje založbe prednost, da so pogosteje v stiku s knjižnicami, saj jih njihovi prodajni zastopniki obiskujejo pogosteje. AVK pa ni ugotovila ničesar konkurenčno pravno spornega glede pogodb na ključ med knjižnicami in založbami.
Večjo težavo knjižnice po poročilu AVK prepoznavajo v Biblosu kot edinemu portalu za izposojo e-knjig v Sloveniji. Z njim upravlja založba Beletrina. Knjižnice namreč navajajo, da skoraj polovico zneska, namenjenega nakupu e-gradiva, namenijo obveznemu plačilu uporabnine Biblosa, hkrati pa večino e-gradiva oziroma licenc kupijo pri njemu. “Knjižnice poudarjajo, da bi želele več izbire pri porabi denarja za e-gradivo, vendar alternativnega ponudnika ni na vidiku. Ustanovitev in delovanje alternativnega portala je tako prepuščeno negotovi zasebni pobudi,” pa navaja AVK.
AVK je pregledala tudi nekatere razpise Javne agencije za knjigo (Jak) in ugotovila, da navkljub transparentnemu ravnanju Jaka realizacija sofinanciranja štiriletnih knjižnih programov ni v prid razvoju konkurence na knjižnem trgu: “Že iz javno objavljenih rezultatov je namreč razvidno, da sredstva iz tega razpisa prejema zaključeno število založb z enakomernim financiranjem v celotnem obdobju 2015-2019, kar pomeni, da je stopnja konkurence v tem segmentu dokaj omejena. Kot največji posamezni prejemnik se izkazuje založba Beletrina, kot največje povezano podjetje pa skupina Mladinska knjiga s Cankarjevo založbo.”
Dodano je, da so razpisni pogoji oblikovani v prid večjim založbam: “Ker so največje založbe stalne prejemnice sredstev, s tem pridobivajo dodatne reference in jim je zato omogočen lažji razvoj. Medtem manjše založbe brez ustreznega sofinanciranja oziroma pomoči reference tako bistveno težje dosežejo le z lastnimi sredstvi.”
Glede sestave sveta Jaka in očitkov, da je eden od članov sveta direktor založbe Beletrina Mitja Čander, pa AVK smatra, “da lahko tovrstno sodelovanje Jaka in enega izmed največjih prejemnikov javnih sredstev poraja dvome v transparentno in uravnoteženo dodeljevanje javnih sredstev in lahko tudi negativno vpliva na stanje konkurence na trgu”. V AVK bodo problematiko “še naprej spremljal in po potrebi ukrepal v skladu s pooblastili”.