- Predlog zakona predvideva tudi dodatne ukrepe za podjetja, ki jih je prizadela epidemija covida-19. Država jim bo financirala nakupe antigenskih hitrih testov, na voljo bodo imela posebna posojila z državnim jamstvom, podaljšuje se pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov, uvaja pomoč gasilcem in določa vrsta ukrepov za kmetijstvo.
- Med pripombami najdemo tudi pomanjkanje vladne utemeljitve, zakaj namenja temeljni dohodek verskim uslužbencem in jih tako primerja s samozaposlenimi v kulturi.
DZ bo na izredni seji potrjeval PKP 7, ki ga je vlada pripravila z namenom omilitve posledic drugega vala epidemije covida-19. Kot prejšnje protikoronske svežnje tudi tega zaznamuje vlaganje številnih dopolnil, nekaj spornih določb pa ne bo uresničenih.
Tudi sedmi protikoronski zakon, tako kot predhodnih šest, prinaša ukrepe za pomoč gospodarstvu in zaščito delovnih mest, ob tem pa še vrsto dodatkov za najranljivejše skupine prebivalstva. Po predlogu zakona bo država enkratni solidarnostni dodatek izplačala upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami, prejemnikom otroškega dodatka, staršem z več otroki in starejšim kmetom z nizkimi dohodki.
Zaposleni v javnem zdravstvu in socialnem varstvu, ki delajo s covidnimi bolniki, bodo prejeli višje plače, verski uslužbenci mesečni temeljni dohodek. Po obravnavi na seji odbora DZ-ja za finance pa v zakonskem besedilu ni več zapisana možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je izpolnil pogoje za starostno upokojitev. Iz prvotnega predloga je bila že pred tem črtana tudi ukinitev sklada za nevladne organizacije. Sklad, v katerega se stekajo neporabljena sredstva, ki bi jih lahko zavezanci za dohodnino namenili kateri od nevladnih organizacij, tako ostaja, za kar so se poleg opozicije zavzeli tudi v koalicijskem SMC-ju.
Predlog zakona predvideva tudi dodatne ukrepe za podjetja, ki jih je prizadela epidemija covida-19. Država jim bo financirala nakupe antigenskih hitrih testov, na voljo bodo imela posebna posojila z državnim jamstvom, podaljšuje se pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov, uvaja pomoč gasilcem in določa vrsta ukrepov za kmetijstvo.
Odbor za finance je v ponedeljek nekatere predlagane ukrepe sicer razširil, finančni minister Andrej Šircelj pa je oceno vrednosti ukrepov zvišal s 550 milijonov evrov na do 600 milijonov evrov. Vključno s sedmim skupna vrednost protikoronskih zakonov znaša več kot šest milijard evrov, brez jamstvene sheme za posojila. Doslej je bilo koriščenih za 2,1 milijarde pomoči.
Opozorila o pravni zmedi
Celotni zakon pa po opozorilih pravnikov vnaša zmedo v pravni prostor, ob tem pa ureja tudi neinterventna področja, torej tista, ki niso povezana z epidemijo. Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Maja Derčar, je zakonodajno-pravna služba državnega zbora na 50 straneh PKP 7 tako rekoč raztrgala kot nadaljevanje pravne zmede po šestih interventnih protikoronskih svežnjih.
Med pripombami najdemo tudi pomanjkanje vladne utemeljitve, zakaj namenja temeljni dohodek verskim uslužbencem in jih tako primerja s samozaposlenimi v kulturi. Ali pa zakaj namenja 500 evrov za vsakega novorojenčka. Spodbujanje rodnosti se namreč ne počne za nazaj, dodatek za novorojenčke pa je predviden za vse, ki so bili rojeni po 1. januarju letos, in ne šele od uveljavitve zakona.
Po poročanju Radia Slovenija vlada tudi ni izkazala nujnosti za poseg v najemna razmerja pri poslovnih prostorih. Koalicijska stran se ob tem zagovarja, da namenja pomoč gospodarstvu in najranljivejšim, zakoni pa vedno nastajajo pod časovnim pritiskom in so interventni, od tod pa izvira tudi kakšna napaka. Ob tem dodajajo, da je mnenje pravnikov oziroma zakonodajno-pravne službe mnenje stroke.
Sankcioniranje kršilcev vladnih odlokov
Opozicija sicer prispeva vrsto pripomb. Vladi očita, da razdeljuje “bombončke”, denimo dodatke upokojencem, in obenem pozablja na druge, denimo tiste, ki živijo od avtorskih ali podjemnih pogodb, da pozablja tudi na 4400 iskalcev prve zaposlitve ali kar 23.770 ljudi na zavodu za zaposlovanje, ki ne prejemajo nobene podpore.
Po drugi strani bi stranki SDS in NSi dodatno kaznovali vse oglobljene kršilce vladnih odlokov. Odbor DZ-ja za finance je v ponedeljek dal zeleno luč določbi, da do pomoči za blažitev posledic epidemije niso upravičena podjetja, ki kršijo vladne odloke, kljub opozorilom pravnice državnega zbora, da gre za neustavno določbo. Amandma je posledica kršitev vladnih odlokov krvavškega žičničarja, ki tudi po prepovedi ni ustavil obratovanj svojih žičnic.
