SlovenijaGospodarstvo

5. junij – svetovni dan varstva okolja

Preobrazi, preustvari, obnovi – generacija za obnovo, je geslo letošnjega svetovnega dneva okolja, ki ga obeležujemo danes. Okoljski minister Andrej Vizjak je prepričan, da bi moral biti vsak dan v naših glavah dan okolja. Z okoljsko odgovornim obnašanjem lahko tudi prihranimo, je spomnil.

“Odnos slehernega izmed nas do okolja bi moral biti bolj odgovoren. To ni koristno le za okolje, ampak tudi za naš žep,” je ta teden za STA dejal minister za okolje in prostor Vizjak.

Zavzel se je za bolj racionalno rabo energije, manj zavržene hrane in kupovanje na način, ki ustvarja čim manj odpadkov. Dodal je še, da želi okoljsko ministrstvo s številnimi predpisi, zlasti z novim zakonom o varstvu okolja, v Sloveniji vzpostaviti sodoben evropski koncept politike odpadkov.

Svetovni dan okolja je sicer eden najstarejših svetovnih dni, ki jih obeležujemo na pobudo Združenih narodov in njenega okoljskega programa, so navedli na okoljskem ministrstvu. Letos ga bomo obeležili 47., v središču pa bodo pobude in dobre prakse, s katerimi lahko vsak posameznik prispeva k ohranjanju okolja.

Letošnji svetovni dan okolja je prelomen tudi zato, ker Okoljski program ZN začenja z globalno pobudo Desetletje za obnovo ekosistemov. Med ključnimi ekosistemi so v ZN izpostavili mokrišča, gozdove in koralne grebene.

Z gozdovi je bogata tudi Slovenija. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so spomnili, da je v mrežo Natura 2000 vključenih 45 odstotkov slovenskih gozdov oziroma 532.000 hektarjev. Slovenija ima 71 avtohtonih drevesnih vrst, 17 različnih tipov gozdov ter ohranjene habitate številnih živalskih vrst, vključno z vsemi tremi vrstami velikih zveri – medveda, volka in risa. Prav tako ima 170 gozdnih rezervatov, med njimi je 14 pragozdnih ostankov s skupno površino 540 hektarjev.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je sicer ta teden opozoril, da se v Sloveniji dolgoletne težave na področju okolja ne rešujejo zadovoljivo. Pri svojem delu še vedno zaznava, da odzivnost in pojasnilna dolžnost upravnih organov še vedno prepogosto šepata, kritičen je do priprave predpisov na okoljskem področju ter sodelovanja javnosti pri tem. “Javnost ima pravico biti obveščena, organi pa imajo dolžnost z njo ustrezno komunicirati. Rešitve je treba iskati v sodelovanju, saj so le tako lahko gospodarsko učinkovite in imajo najmanjše posledice za okolje in prostor,” je izpostavil Svetina.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button