AktualnoSlovenija

30 let Slovenije: Pot do samostojne države (kronologija)

Letos mineva 30 let od ključnih dogodkov osamosvajanja Slovenije. STA objavlja kronologijo nekaterih pomembnih mejnikov na poti demokratičnih sprememb.

 

1987

februar – Izšla je 57. številka Nove revije, ki je vsebovala prvo razčlenitev slovenskega nacionalnega programa. Avtorji so zahtevali opustitev komunističnega sistema in uvedbo politično pluralističnega demokratičnega sistema, svobodnega socialno tržnega ekonomskega reda in samostojno slovensko državo. Zaradi objave teh prispevkov je bil odstavljen odgovorni urednik Nove revije Dimitrij Rupel.

1988

31. maj – Služba državne varnosti je aretirala Janeza Janšo, varnostni organi JLA pa Ivana Borštnerja. Nekaj dni pozneje je bil aretiran še David Tasić, obtožnica pa je bila vložena tudi zoper Francija Zavrla. V dneh po prvih aretacijah je začel delovati Odbor za varstvo človekovih pravic. Zaradi nestrinjanja s procesom je javno protestiralo več deset tisoč ljudi.

1989

8. maj – Predstavniki slovenskih opozicijskih gibanj so podpisali Majniško deklaracijo in z njo zahtevali suvereno državo slovenskega naroda.

27. september – Slovenska skupščina je sprejela 81 ustavnih amandmajev, ki so bistveno spremenili takratno slovensko ustavo, med drugim je bila uveljavljena trajna pravica slovenskega naroda do samoodločbe.

4. december – Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska zveza Slovenije so podpisali dogovor o sodelovanju, ki je pomenil tudi ustanovitev koalicije Demokratična opozicija Slovenije (Demos). Takratne slovenske oblasti so namreč kljub nasprotovanju Beograda dopustile ustanavljanje političnih strank. Demosu sta se 8. januarja 1990 pridružili Slovenska kmečka zveza in Zeleni Slovenije, pozneje pa še Slovenska obrtniška stranka in upokojenski Sivi panterji.

1990

22. januar – Slovenska delegacija je zaradi nesprejetja njihovih reformnih predlogov protestno zapustila kongres Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) v Beogradu. To je v praksi pomenilo razpad ZKJ.

7. marec – Slovenska skupščina je sprejela ime Republika Slovenija, brez oznake socialistična.

29. marec – Sprejet je bil zakon o slovenski himni, ki določa, da je besedilo himne 7. kitica Prešernove Zdravljice.

8. april – Potekale so prve večstrankarske volitve v Sloveniji, na katerih je zmagala koalicija Demos. Za člane predsedstva Slovenije so bili izvoljeni Ciril Zlobec, Ivan Oman, Matjaž Kmecl in Dušan Plut, v drugi krog predsedniških volitev pa sta se uvrstila Milan Kučan in Jože Pučnik. V drugem krogu 22. aprila je zmagal Kučan.

9. maj – Skupščina Republike Slovenije je na ustanovni seji za predsednika izvolila Franceta Bučarja.

16. maj – Izvoljena je bila Demosova vlada pod vodstvom premiera Lojzeta Peterleta (SKD).

15. maj – Izdan je bil ukaz o predaji orožja Teritorialne obrambe (TO) v skladišča JLA, kar je bil poskus razorožitve TO. Kot odgovor na zahtevo je nastala Manevrska struktura narodne zaščite (MSNZ).

8. julij – Pred množičnim grobiščem domobrancev v Kočevskem rogu je potekala množična spravna slovesnost, postavili so spomenik žrtvam povojnih pobojev. S slovesnostjo, na kateri sta govorila predsednik predsedstva Milan Kučan in ljubljanski metropolit Alojzij Šuštar, so skušali na simbolni ravni preseči ideološki spor med Slovenci.

6. december – Slovenska skupščina je sprejela zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je določil, da se na temelju neodtujljive pravice slovenskega naroda do samoodločbe 23. decembra v Sloveniji izvede plebiscit za odločitev, ali naj ta postane samostojna in neodvisna država.

17. december – V Kočevski Reki se je prvič postrojila enota Teritorialne obrambe (TO), ki si je pozneje nadela ime Moris in je predstavljala zametke Slovenske vojske.

23. december – Potekal je plebiscit o osamosvojitvi. Volilni upravičenci so odgovarjali na vprašanje: “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?”

26. december – Uradno so razglasili rezultate plebiscita. Glasovanja se je udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev, za samostojno in neodvisno Slovenijo jih je glasovalo 95 odstotkov, kar je pomenilo 88,5 odstotka vseh upravičencev. Zato je bil pozneje 26. december razglašen za državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

1991

8. januar – Srbske oblasti so vdrle v jugoslovanski finančni sistem in pri Narodni banki Jugoslavije iz primarne emisije vzele 18 milijard in 243 milijonov dinarjev (1,4 milijarde dolarjev). To je pomenilo začetek razpada jugoslovanskega ekonomskega sistema.

9. januar – Zvezno predsedstvo je na predlog vodstva JLA sprejelo odlok o razorožitvi vseh posebnih enot, ki niso bile v sestavi JLA, med drugim teritorialne obrambe. Odloku sta nasprotovala slovenski in hrvaški član predsedstva, Janez Drnovšek in Stipe Mesić.

10. januar – V Beogradu so se sešli predstavniki jugoslovanskih republik in začeli pogovore o prihodnosti federacije.

20. februar – S sprejetjem amandmaja k slovenski ustavi so bili razveljavljeni vsi členi ustave, ki so izvrševanje suverenosti republike prenašali na jugoslovansko federacijo. S tem je v Sloveniji prenehal veljati pravni red SFRJ. Slovenska skupščina je sprejela tudi resolucijo, v kateri je drugim republikam predlagala sporazumno razdružitev SFRJ.

8. marec – Slovenska skupščina je sprejela zakon o vojaški dolžnosti, po katerem za državljane Slovenije služenje vojaškega roka v JLA ni bilo več obvezno.

1. april – Slovenska skupščina je sprejela prvi proračun Slovenije, ki je bil v celoti samostojen.

4. maj 1991 – Slovenska skupščina je sprejela več osamosvojitvenih zakonov: Zakon o državljanstvu, o Narodni banki Slovenije in o kreditnem poslovanju s tujino, 8. maja pa še ustavni zakon o ljudski obrambi, ki za obrambo Slovenije predvideva uporabo vseh razpoložljivih vojaških zmogljivosti.

15. maj – V prvih učnih centrih TO v Pekrah pri Mariboru in na Igu pri Ljubljani se je začelo usposabljanje prve generacije slovenskih vojakov.

23. maj – V učnem centru TO Pekre je prišlo do prvega resnejšega incidenta med TO in JLA. Dan kasneje pa je padla prva žrtev prizadevanj za osamosvojitev Slovenije – transporter JLA je v Mariboru do smrti povozil protestnika.

2. junij – V centrih za usposabljanje na Igu in v Pekrah so prvič prisegli slovenski vojaki naborniki.

3. junij – Ustanovljena je bila Slovenska tiskovna agencija (STA), da bi odpravili odvisnost od jugoslovanske agencije Tanjug in oblikovali avtonomno slovensko tiskovno agencijo, ki bo odgovorna javnosti, ne politiki, hkrati pa bo dala nujno komunikacijsko infrastrukturo osamosvajajoči se državi.

5. junij 1991 – Slovenska skupščina je sprejela zadnji paket osamosvojitvenih zakonov. Slovenska delegacija, Milan Kučan, Janez Drnovšek in Lojze Peterle, se je v Beogradu o osamosvojitvi neuspešno pogajala z zveznim premierjem Antejem Markovićem in sekretarjem za obrambo Veljkom Kadijevićem.

24. junij – Slovenija je dobila grb in zastavo.

25. junij – Slovenska skupščina je sprejela ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS ter Deklaracijo o neodvisnosti.

26. junij – Slovenija je razglasila samostojnost in neodvisnost. Slovesnost je potekala na Trgu republike v Ljubljani, predsednik Milan Kučan je govor sklenil z besedami: “Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.”

27. junij – Začela se je vojaška intervencija JLA v Sloveniji in s tem osamosvojitvena vojna, znana kot desetdnevna vojna. Predsedstvo Republike Slovenije je sprejelo odločitev, da bo Slovenija branila svojo samostojnost in suverenost z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo.

7. julij – Ob posredovanju Evropske skupnosti je bila sprejeta Brionska deklaracija. Dogovor med SFRJ ter Slovenijo in Hrvaško, dosežen ob posredovanju Evropske skupnosti, je med drugim predvideval, da Slovenija in Hrvaška za tri mesece zamrzneta osamosvojitvene projekte.

24. julij – Izdan je bil upravni odlok o odpustitvi vseh slovenskih vojakov iz jugoslovanske armade.

30. julij – Neodvisno Slovenijo je priznala Litva.

7. oktober – Iztekel se je moratorij iz Brionske deklaracije, Slovenija pa je začela izvajati osamosvojitveno zakonodajo in prevzela nadzor nad svojimi mejami.

8. oktober – Slovenija je uvedla lasten denar, slovenski tolar, sprva v obliki vrednostnih bonov. Zamenjava jugoslovanskih dinarjev v bone se je začela 9. oktobra in je trajala tri dni.

24. oktober – Slovenski državljani so dobili prve slovenske potne liste.

25.-26. oktober – S trajekti, ki so izpluli iz koprskega pristanišča, so se z ozemlja Slovenije umaknili še zadnji vojaki JLA. Zato 25. oktobra praznujemo državni praznik dan suverenosti.

16. december – Zunanji ministri držav Evropske skupnosti so odločili, da bo Evropska skupnost priznala neodvisnost vseh jugoslovanskih republik, ki bodo to želele in bodo izpolnjevale določene pogoje.

8. december – Mednarodna arbitražna komisija o izpolnjevanju pogojev za mednarodno priznanje pod vodstvom Roberta Badinterja je ugotovila, da je SFRJ razpadla.

19. december – Slovenijo je kot prva od zahodnih držav priznala Islandija, isti dan sta to storili tudi Nemčija in Švedska, a z dodatkom, da bo njun sklep začel veljati 15. januarja 1992.

23. december – Skupščina Republike Slovenije je sprejela novo ustavo, prvo ustavo samostojne Slovenije.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button