Za izboljšanje vojaške mobilnosti v EU bo po oceni Bruslja potrebnih 100 milijard evrov
Za izboljšanje vojaške mobilnosti v Evropski uniji bo po oceni evropskega komisarja za promet Apostolosa Cicikostasa potrebnih okoli 100 milijard evrov. Bruselj je tako danes predlagal okrepitev naložb v prometno infrastrukturo, ki jo je mogoče uporabiti tako v civilne kot vojaške namene, pa tudi poenostavitev postopkov pri premikih vojska po EU.
Kot je ob predstavitvi predloga uredbe EU za izboljšanje vojaške mobilnosti v uniji povedal Cicikostas, je komisija skupaj z državami članicami in zvezo Nato identificirala več kot 500 infrastrukturnih projektov, ki bi prispevali k lažjim premikom vojaške opreme in vojakov vzdolž štirih prednostnih koridorjev po uniji.
Podrobnosti o projektih komisar iz varnostnih razlogov ni želel razkriti, je pa pojasnil, da gre v večini primerov za nadgradnjo obstoječe infrastrukture za t. i. dvojno rabo. “To pomeni razširitev predorov, utrditev mostov, okrepitev železniških tirov, pa tudi povečanje zmogljivosti pristanišč in letališč,” je povedal.
“Ocenjujemo, da bo izvedba teh 500 projektov zahtevala okoli 100 milijard evrov naložb, tako da moramo začeti vlagati zdaj,” je poudaril Cicikostas, ki bo v četrtek na obisku v Sloveniji.
Pojasnil je, da lahko članice v ta namen preusmerijo del evropskih kohezijskih sredstev, ki so jim na voljo v trenutni finančni perspektivi, naložbe pa bodo lahko financirale tudi s posojili, ki so jim na razpolago v okviru evropskega instrumenta SAFE. Več kot 17 milijard evrov bo medtem za izboljšanje vojaške mobilnosti glede na predlog komisije na voljo tudi v dolgoročnem proračunu EU 2028-34. Del potrebnih sredstev bodo morale države članice zagotoviti tudi iz nacionalnih proračunov, je še povedal komisar.
Poudaril je, da bodo morali biti ti projekti končani do konca desetletja, saj si je EU zadala cilj, da mora biti do leta 2030 ustrezno obrambno pripravljena za odziv na različne grožnje.
Danes predstavljeni predlog uredbe vključuje še poenotenje in poenostavitev postopkov izdajanja dovoljenj za premike vojaške opreme in vojakov članic prek ozemlja druge članice. Med drugim predvideva enoten postopek izdaje dovoljenj, za kar bi imele članice po novem največ tri delovne dni časa.
V izrednih primerih, ko bi bil potreben premik velike količine opreme oziroma števila vojakov, pa bi glede na predlog Bruslja veljala še milejša pravila. Članica bi morala drugo članico, prek katere bi želela prepeljati svoje sile, o tem zgolj obvestiti.
Poleg tega bi vojska imela prednostni dostop do infrastrukture, veljale pa bi še določene izjeme od pravil, povezanih z varovanjem okolja in omejevanjem hrupa, tudi v okolici letališč.
Tovrstni mehanizem za izredne primere bi na pobudo članic oziroma lastno pobudo predlagala Evropska komisija, pri čemer bi morala pred tem oceniti, ali je potreben večji premik vojaških sil po EU. Mehanizem bi nato sprožil Svet EU, v katerem so zastopane države članice.
“Hitreje kot lahko premikamo sile, močnejša sta naša obramba in odvračanje. Govoriti moramo o dnevih, ne pa o tednih za premik sil. Nekatere države morajo obvestilo o premiku vojske druge članice še vedno prejeti 45 dni prej. Enajst let po ruski priključitvi Krima to preprosto ni dovolj dobro,” je ob predstavitvi predloga uredbe povedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas.
