WHO v boju proti demenci izpostavlja pomen socialnih stikov

Aktivno socialno življenje lahko skupaj s telesno vadbo in zdravo prehrano zmanjša tveganje za demenco, medtem ko kajenje in uživanje alkohola to tveganje povečata, je v sredo v svojih novih smernicah za preprečevanje demence in kognitivnega upada izpostavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Ker za demenco ni zdravila ali široko dostopnega zdravljenja, organizacija v smernicah izpostavlja, da preventiva ostaja najbolj učinkovita strategija za zmanjšanje števila obolelih s to napredujočo možgansko boleznijo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Organizacija izrecno priporoča ohranjanje socialnih stikov in sodelovanje v dejavnostih, ki spodbujajo kognitivne sposobnosti, kot so branje, pripovedovanje zgodb ter igranje namiznih iger in iger s kartami. V svojih prvih smernicah, ki jih je objavila leta 2019, je WHO še navajal, da ni zadostnih znanstvenih dokazov, da socialni stiki zmanjšujejo tveganje za demenco.

V sredini izjavi je organizacija poudarila, da je do 45 odstotkov tveganja za razvoj demence mogoče pripisati dejavnikom, na katere je mogoče vplivati. Pripisati ga je mogoče “spremenljivim dejavnikom tveganja, kot so kajenje, uživanje alkohola, socialna izolacija, telesna neaktivnost, onesnaženost zraka in nenalezljive bolezni, vključno z visokim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo”.

Poudarila je, da ukrepi za izboljšanje splošnega zdravja prav tako pomagajo pri zaščiti pred demenco. Telesno aktivnost priporoča tako za preprečevanje demence kot tudi za ljudi, ki že živijo s to boleznijo.

Za razliko od leta 2019 sedaj WHO vidi tudi jasne dokaze, da lahko slušni aparati pomagajo preprečiti kognitivno oslabitev pri ljudeh z izgubo sluha. Navaja tudi pozitivne učinke čistejšega zraka in manjše izpostavljenosti onesnaženju s finimi delci, tako v zaprtih prostorih kot na prostem, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ostaja pa skeptičen glede učinkov prehranskih dopolnil, kot sta vitamin B in E, kapsule z omega-3 in multivitamini, kadar ni dokazanega pomanjkanja teh snovi, saj po mnenju organizacije ni zadostnih dokazov, da bi njihovo jemanje lahko preprečilo demenco.

Tveganje za demenco pa znatno povečajo visok krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, izguba sluha, motnje spanja in depresija, je še izpostavil WHO v novih smernicah za zdravstvene delavce in odločevalce. V njih vztraja, da demenca ni neizogiben del staranja, čeprav je bolj pogosta po 65. letu starosti.

Poudarjajo tudi, da bi se naložbe v zmanjšanje tveganja za demenco izplačale, saj ta bolezen po ocenah svetovno gospodarstvo stane 1,3 bilijona dolarjev letno. Od tega približno polovico predstavlja neplačana oskrba, ki jo zagotavljajo družinski člani in prijatelji.

Demenca je sicer sedmi najpogostejši vzrok smrti ter glavni vzrok invalidnosti in odvisnosti med starejšimi ljudmi po vsem svetu. Po podatkih WHO z njo po svetu živi več kot 57 milijonov ljudi, vsako leto pa jo diagnosticirajo pri skoraj desetih milijonih. Najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki po ocenah predstavlja 60 do 70 odstotkov vseh primerov.